Digitali gondolipe

O gondolipeskero di upro murdaripe le 500.000 europitike Sintijendar taj Romendar duach o nacijonalsocijalistscha ando 2to august vasch i Corona-pandemija papal digitali kerdo ol.

Artschijipe „Manuš heißt Mensch“

Akan andi kunstakeri hala Betschi o artschijipe „Manuš heißt Mensch“ te dikel hi. Palal terschol o Averklub Collective. O artschijipe le temenca sar tschoripeha, identitetaha, dschivipeskere rejalitetenca taj emancipacijonenca le Romendar taj Romnjendar aglo koja le socijalimusistar done pe bescharel. Ando keripe la eksposicijonatar te workshops tel likerde ule.

Buteder arakipe le gondolipeskere thanestar

I Noa Karavan, tschaj le kinstleristar Dani Karavan, daral vasch o pujsto keripe, le gondolipeskero thanestar le Sintijenge taj Romenge ande Berlin.

Holocaustiskero-gondolipeskero than ande Neusiedl am See

Ando juni ande Neusiedl am See o sentelinipe jeke holocaustiskere gondolipeskere thanestar ando khangerakero park sina. O gondolipeskero than upro opfertscha le dschidovtschendar, eutanasijatar taj le Romendar andar Neusiedl am See pal te gondolinel. Ov jek than le palgondolipeske upro bibastalo keripe le nacijonalsocijalismusistar te ol taj o terdschijipe le opferendar te sikal.

Anglegejipe gejng Roma andi süditiki Polnija

Kurkeste andi süditiki Polnija Mielec use Roma fajndlichi anglegejiptscha alo. Jek kopajencengero Mob use jek Roma sidlung phirtscha taj mangla o ardipe jeke tschavestar, vasch aguno donde bescheripe le le terne tschavestar.

Flogoskero grupnengero kher Erba

O ungrike, o burgenlanditike horvacke taj o Roma, o trin flogoskere grupn ando Burgenland, jek barikano than la identitetatar le bundakere thanestar hi. Akan Erbate upro prik bescharipe jeke khetane flogoskere grupnakere kherestar butschalim ol. Ande amari adiveseskeri sendung, fatretertscha le organisacijendar pedar ada projekto vakeren.

Gondolipe le Stanislav Tomášiske Betschiste

Ando 19to juni mulo o Rom Stanislav Tomáš ande Teplice, Tschechija, paloda muguli dschi trin harengere upre leskeri men tschangalinahi. O utscho ischkolaschengero khetanipe austritike Romendar taj Romnjendar (HÖR) but avre organisacijenca jek gondolipe le opferiske tel likertscha taj adale kojha te jek cajchn gejng o rasismu te bescharel kamla.

Artschijipe andi KUGA prado ulo

Suboton andi KUGA Großwarasdorf jek roasinipeskero artschijipe prado ulo, kaj pumen o burgenlanditike flogoskere grupn presentirinde. O mulatintschago terdschol ando khetan phandlipe le programiskere redoha uso jubilejumiskero bersch „100 berscha Burgenland“.

Gondolipe upro holocaust opfertscha

Ande Neusiedl am See upri inicijativa le foroskere archivistar jek gondolipeskero than le dschidovtschenge, Romenge taj eutanasijakere opferenge upro khangeregero than kerdo ulo. Upri tablina o cile prindscharde anava le murdarde dschenendar upre hi.

25 berscha EXIL-literaturakere patijariptscha | Schero Stippinger ando vakeripe

25to var i betschitiki „edition exil“ pro sako berschengero literaturakero patijaripe ande ofto kategoriji kerel. O falog taj o farajn EXIL mindenfelitike grupnenca khetan butschalinen. Pasche o flogoskere grupn, migrantscha taj migrantkiji taj manuscha migrancijonakera historijaha, paschlol jek baro dikipe upri flogoskeri grupn le Romendar.