Andreas Lehner pedar o nevo EU-projekto „Dream Road“

Sajt juli 2020 naschel o EU-projekto „Dream Road“ kaj europitike viliga ando Donauakero than use hi. Te i Austrija hi jek falato adale projektostar taj duach i Roma VHS Burgenland fatretim hi. Andreas Lehner, anglebeschaschi la Roma VHSatar, andi sendung pedar o nevo projekto taj leskero prikbescharipe andi Austrija vakerel.

Gondolipe ande Lackenbach tel phendo hi

O gondolipskero mulatintschago le Romenge taj Sintijenge ando 14to novemberi ande Lackenbach (becirk Uprutni Pulja, savo le thanestar Burgenland planim sina, vasch i Corona-pandemija tel phendo hi.

Horst Horvath pedar i buti la Roma-VHS atar

Lejcti kedenate o dujto „Lockdown“ andi Austrija vaschi corona pandemija kesdintscha. Jek soralo tschalajipe te le Roma farajnenge, save o mulatintschagi taj kurstscha tel iste phende. Amen le botaschiskere scheroha la Romengera Utscha Ischkolatar Burgenland, Horst Horvath, pedar o arvirkiniptscha la pandemijatar taj pedar avre temetscha vakertscham.

O Rajko Đurić mulo

Palo dugo pharo nasvalipe o Rajko Đurić hetvinate ado 73ti bersch mulo. O Rajko Đurić ando 3ti oktoberi 1947 ande Malo Orašje, Serbija, upro them alo taj serbitiko Romengero aktivisto, pisinaschi taj politikeri sina.

Kenva pedar i nacijonalsocijalistischi historija andar Gols

Ande pri kenva „NICHT SYSTEMKONFORM". Menschen und Schicksale 1938-1945“ o hobiskero historikeri Fritz Radlspäck andar Gols, i historija leskera hajmatakera gemajndatar maschkaro o nacijonalsocijalismus upre butschalinel taj upro opferengere grupn pal gondolinel.

Romano sikadipe ando ischkoli

Sait o septemberi 2020 andi flogoskeri ischkola taj andi EMS Erba o Romani sikadipe telikerdo ol, 12 tschave i tschib siklon.

Schunipeskeri kenva „Palgondoliniptscha“

O nacijonalfonds la republikatar Austrija upre pro 25 berschengero jubilejum jek schunipeskeri kenva le dschivipeskere historijenda le opferendar le nacijonalsocijalismusistar ari dija.

2021 anel dujvar atschi loj

„Ando ministeriskero rot ar kerdo, ando lojengero plan te dikel, ando neksti berscha virkinel. Le upre asdipeha le flogoskere grupnengere lojenca schtar milijonenca upre bojd ofto milijoni euro schaj barikane projektscha – sar ando sikadipe, digitalisirung taj mediji – prik bescharde on“, phenel o ÖVP-iskero flogoskero grupnengero vakeraschi Nikolaus Berlakovich.

Decentrali NS „Zigeunerengere logertscha“ | Austrija 1938 – 1945

Lejcti srida ando Roma-Doku jek anglevakeripe usi tema „Romengere-logertscha andi NS-cajt“ sina. I historikerkija Sabine Schweitzer pre resultatscha uso forschinipe pedar o afka akarde decentrali „Zigeunerengere logertscha“ usar 1938 dschi 1945 presentirintscha. O kulturakero farajn le austritike Romendar ada forschinipeskero projekto andi buti dija.

Centrum le Romenge & Sintijenge ande Prag

O nevo centrum le kherodaschenge i Romengeri-historija te phukal. Ham te o adiveseskero terdschojipe le tschulipestar taj leskero khetan dschivipe le avrenca, te tematisirinel.