SLOVAKIJA 14.9. 9.39 Uhr

Kedveschno dad i Romengeri-sidlung Luník IX ande Košice kher rodel

O kedveschno dad Franziskus ando triti di leskera Slovakija-roasatar, kedenake paloplane jek Romengeri-sidlung ando foro Košice kher rodija.

Papst Franziskus
8.9. 8.12 Uhr

Nevo Dad Amaro andi Romani tschib

Andi Slovakija o kisetinipe le kherodipeske kurkeste le kedveschne dadestar Franziskus naschhel. Ando fokus terdschol o Roma andar o ostitiko le thanestar. Ando 14. septemberi o kedveschno dad Kosice o trabantengero foro lunik IX kherodel.

Paps Franziskus
ARTSCHIJIPE | ROMA SAM 2.9. 10.27 Uhr

Rudersdorf taj o paschipe ando bibastalo than le diktaturendar

Andi sendung adi pedar o pradipe le artschijipestar „75 berscha haburiskero kisetinipe ando bibastalo than le diktaturendar“ phukavas. Ando 25to august 2021 o hobiskero historikeri Thomas König khetan la Roma VHSaha Burgenland taj le dajengere taj dadengere farajnistar la maschkarutna ischkolatar Rudersdorf, dschijakana na ar dime dihakere kipi andar o britanitiko archivo presentirintscha.

Interessierte Besucher gehen durch die Ausstellung
AKTIVISTKIJA | ROMA SAM 27.8. 12.23 Uhr

Irina Spataru – Jek aktivistkija ande Brüssel

Ando kesdipe le 1990te berschendar i Irina Spataru pra dajaha taj pre dadeha Betschiste ali. Imar ojs tschaj dschanlahi, hot oj jefkar valaso pra flogoskera grupnake te irinel kamla. Ando vakeripe phukal oj pre kesdiptschendar ojs aktivistkija, dschi otscha use lakeri buti ojs biroskero schero ando EU-parlamento. Adi dschil taj butschalinel oj ande Brüssel.

Irina Spataru
BIJOGRAFIJA | ROMA SAM 19.8. 10.35 Uhr

Leon Berger | Muschikakero meschteri & schipojkaschi

Ando 1990te berscha iste but manuscha vascho Balkan haburi andar pumari hajmat Eks-Jugoslavija naschi gele. Tel lende te but Roma. Jek adale flogoskere grupnakere dschenendar hi o Leon Berger, savo adi kherodaschi amara sendungatar hi.

Leon Berger & SchülerInnen
16.8. 9.28 Uhr

Amen sam 100 | Jubilejumakero artschijipe prado ulo

Suboton o jubilejumakero artschijipe usi historija, kultura taj tradicija le Burgenlandistar upri dis Schlaining bare mulatintschagoha prado ulo. O artschijipe schaj akan kher rodim ol. Uso erschti di valami 1000 kherodaschtscha pumaro schajipe nucinde.

Erööfnung 100 Jahre Burgenland
PROJEKTI ROMNIJENCA & ROMENCA | ROMA SAM 12.8. 11.10 Uhr

Teichmann la Caritasatar Gereci use „KAMBUKE | Wir wollen arbeiten“

Andi adiveseskeri senduzng o etnologo taj visenschoftleri upro than la flogoskera kundejatar Michael Teichmann la Caritasatar Gereci te schunel hi. Ojs schero le projektostar KAMBUKE | KAmaha BUti te KErel" andi nimtschki tschib – „Wir wollen arbeiten“, phukal ov peder o mindenfelitike butjakere thana le Romenge taj le Romenca.

Michael Teichmann
GONDOLIPE | ROMA SAM 5.8. 14.39 Uhr

Internacijonali Romengero & Sintijengero holocaustiskero gondolipeskero di

O internacijonali Romengero & Sintijengero holocaustiskero gondolipeskero di ando 2to august, afka sar te ando lejcti berscha, upro Ceija-Stojka-than Betschiste tel likerdo ulo. Ande ada di upri epasch milijona ando nacijonalsocijalismus murdarde Roma taj Sinti gondolim ol. Ada bersch o gondolipeskero mulatintschago erschtivar la organisacijatar HÖR organisirim ulo.

Gondolipeskero mulatintschago
FLOGOSKERO GRUPNAKERO MAGACIN LE ROMENGE TAJ SINTIJENGE 5.8. 14.37 Uhr

„Servus Szia Zdravo Del tuha“ | Programo 8to august | ORF 2 Burgenland

O artschijipe andi betschitiki kunstakeri hala le anaveha „Manuš heißt Mensch“ usi emancipacijona le Romendar taj Rokmnijendar, o sentelinipe le holocaustiskere gondolipeskere thanestar ande Neusiedl am See, o sikajipe le saksofonistostar taj schipojkaschistar Leon Berger taj o online teateri „Bibi Sara Kali“ hi o temtscha la aktujeli sendungatar.

Logo Sigantion
SIKLIPE | ROMA SAM 30.7. 9.08 Uhr

Ischkolakeri medijacijona taj siklipeskero pomoschago ando Romano Centro

O Romano Centro 1991 kerdo ulo, imar 1995 erschtivar jek siklipeskero pomoschago dija. I ischkolakeri medijacijona oficijeli sajt 2000 del. Kerdo uli i inicijativa imar ham poar berscha angloda telal o anav „Roma asistenca“. I Danijela Cicvarić taj i Vesna Kovacević phukan andar pumari sako diveseskeri buti ojs Romengere-ischkolakere medijatorkiji.

Pomoschagoskero siklipe ando Romano Centro