HÖR: Erschti farajn terne Romendar taj Romnjendar andi Austrija

Angle harni cajt o utscho ischkolaschengero khetanipe, austritike Romendar taj Romnjendar, HÖR, kerdo ulo. Ada o erschti farajn terne Romendar taj Romnjendar andi Austrija hi. Ando 8to april o farajn oficijeli angle terdschardo ulo taj amen le terne aktivstenca Betschiste reslam amen, lenca pedar lengeri buti taj lengere ciltscha te vakerel.

Servus Szia Zdravo Del tuha | 11to april | ORF 2 Burgenland

O erschti internacijonali Romengero kongreso, kaj fatretertscha taj fatreterkiji le Romendar taj Sintijendar jek historischi resolucijona buteder tschatschipenge taj gejng diskriminacija ari dine, ando 8to april 1971 ande London tel likerdo ulo. Ada bersch, 50 berscha paloda, pal dikas taj o temakere pharipeskere punktscha la flogoskera grupnatar aun amenge dikas, save akan del.

Visijona taj misijona: Roma 2030

Ando 8. april, uso Internacijonali Di le Romendar, mulatinel Voice of Diversity jeka podijumakera diskusijonaha taj koncertiha i kultura le Romendar taj pal gondolinel upre lengeri historija, savi jek fejsti falato andi Europa hi.

„Mro hojanipe na saninel mange“

Kada o gereciskero Vinzi-raschaj 1.000 Euro premija le „kuduschengere-mercedesistar“ ar dija: O tschoripeskero raschaj Wolfgang Pucher ando vakeripe.

Politologkija Mirjam Karoly ando vakeripe

Andi aktujeli sendung „Roma sam“ i 51-berschengeri politologkija taj dujti anglebeschaschkija le flogoskere grupnakere bajrotistar le Romenge taj Sintijenge, Mirjam Karoly, i kherodaschkija hi. I centrali tema o Internacijonali Romengero Di ando 8to april hi. Vasch i Corona pandemija papal buteder mulatintschage ando nec dela.

Ada kinstleri palo feschtimo falo usi hotel Armadams terdschol

„Sina jefkar jek tschau, savo meresch feschtinlahi. Ov asaj meresch feschtinlahi, kaj ov oda mindig taj sako than kerlahi taj oda problemo leske andi ischkola antscha. Ov pro stolo, o fali taj muguli pre kenvi feschtinlahi taj mindig schtrofinipe uschtidlahi, kaj pedar pro falikeripe palal schaj gondolinlahi.“ Ada tschau sina o adiveseskero 47-berschengero kinstleri José Luis Mesas Sánchez.

Samuel Mágó I dujti kenva „Bernsteyn und Rosen“

Te ande leskeri nevi, duj tschibtschakeri kenva „Bernsteyn und Rose | O Bernsteyn taj e Roza“, phukal o Samuel Mágó ande jek latschi tschib taj ande dschivdone kipi, sar te andi erschti kenva, historiji andar o them le Romendar. I erschti kenva „Glücksmacher – e baxt romani“, o Mágó pre prahleha Károly Mágó, 2017 andi edicijona exil ari dija.

Von der Leyen: Rasismus ande amare institutscha hi

I EU-akeri komisijonakeri presidentkija Ursula von der Leyen phenel, hot o rasismus bartschol. „O rasismus upro drom hi, use amare butjakere thana taj muguli ande amare institutcijontscha“, phenel oj paraschtun uso EU-akero talalinipe gejng rasismus.

DIE ZUKUNFT DER ROMA – THARA E ROMENGI TEHARA

THARA E ROMENGI TEHARA jek butjakero foroskero politischi projekto Romenge taj Sintijenge hi taj butjakero- taj sikadipeskero berotinipe taj pomoschago uso butjakero rodipe del. Amen le projektoskere scheroha Usnija Buligovic peder THARA vakertscham, savo ada bersch imar sajt 16 berscha del.

O barikano Marcel Courthiade mulo

Upro „Social Media“ resla amen o brigaschne neviptscha, hot o barikano Romani tschibtschakero visenschoftleri taj aktivisto Marcel Courthiade mulo. Ov 1953 andi Albanija upro them alo taj andi Francija dschivlahi. Leske i Romani tschib upro vodschi paschlolahi taj afka o forscheri but berscha sa kerlahi, kaj jek pisimi, vakerdi Romani tschib te del. Ando 4. merc mulo.