Selene: „Flogoskere grupn te dikel te kerel“

O burgenlanditike Selene kamna jek inicijativa „Flogoskere grupn ando sako diveskero di te dikel te kerel“. Jeke masteriskere planiha o flogoskere grupn taj lengeri tschib ando Burgenland buteder ando anglutno than te anel. O Selene kamna jek lil use andi burgenlanditiki thaneskeri regirung ande te anel.

Dschivipe ando „Madhouse“: Jek than le Sintijenge taj Romenge

„Madhouse“ butschol o kher, savo o Alexander Diepold ando foro München kertscha. Ando 1960te berscha ojs hajmiskero tschau dukado taj tel diklo lo ulo. 18 berschenca ov upre „ertschave“ tschave obocht delahi taj buti lenca kerlahi.

50 berscha Romengeri politik | Romnja taj Roma andi EU – schajiptscha taj diptscha

Ando 8to april, o Internacijonali Di le Romendar taj Romnjendar, o presidento le austritike nacijonali rotistar, Wolfgang Sobotka, use jek diskusijakero mulatintschago akartscha. Pasche o vakertiptscha la Manuela Horvathatar, la bundakera ministerkijatar Raab taj le presidentostar le nacijonali rotistar, Wolfgang Sobotka, ekspertscha pedar i Romengeri politik diskutirinde.

Buteder tschoripe duach i pandemija

O ORF la Caritasaha taj avre austritike pomoschagoskere organisacijenca i inicijativa „Austrija pomoschinel la Austrijake“, manuschenge save la Corona-kirsatar resle hi, kesdintscha.

Merkel uschtidel dipe le ande bescharipeske le Sintijenge taj Romenge

I bundakeri kanclerkija Angela Merkel uschtidel o europitiko polgarengero tschatschipengero dipe le Sintijenge taj Romenge. Heidelberg. I „Christdemokratin“ le tschatschipenge le tschulipeske taj aunprindscharipe lengera pedar 600 berschengera historijatar andi Europa taj Germanija ande pe beschartscha, phenel o „Dokumentations- taj Kulturzentrum“ taj o "Zentralrat Deutscher Sinti taj Roma paraschtun ande Heidelberg.

Christoph Gärtner-Horvath mulo

Pal jek harno nasvalipe o barikano prindschardo muschikaschi taj cajtakeri ceuge, Christoph Gärtner-Horvath, ando 88 dschivipeskero bersch mulo. Gugi, sar le o Roma prindscharnahi, pra Romana bandaha uso 1. Roma-Ball 1991 ando OHO Erbate, i kultura taj tradicija la flogoskera grupnatar le Romendar upre te dschil mukla.

O hangi le Romnjendar

Ojs Romni butvar buteder argranicalipe esbe iste les: Ojs dscheno jeke tschulipestar taj te kaj dschuvli sal. O use pisintschage le khetanipestar but use ledschine, sar ojs Romni meg mindig le khetanipestar diklo ojs. Amen Romnjengere-aktivistkijenca pedar aja tema taj o barikanipe le Internacijonali Romengere-Dijestar vakertscham.

Flogoskere grupn buteder programoske ando ORF

Use jek talalinipe le presidijumistar le flogoskere grupnakere bajrotendar le fatreterenca andar o ORF, tel lendar o generaliskero direkteri Alexander Wrabetz, pedar jek bulharipeskero schajipe le ORF-iskere programostar le austritike flogoskere grupnenge diskutirim ulo. O vakeripe hi jeke neve, sake masekakere tv-magacinistar ando ORF III, pedar o flogoskere grupn taj le flogoskere grupnenge.

HÖR | Erschti farajn terne Romendar taj Romnjendar andi Austrija

Angle harni cajt o utscho ischkolaschengero khetanipe, austritike Romendar taj Romnjendar, HÖR, kerdo ulo. Ada o erschti farajn terne Romendar taj Romnjendar andi Austrija hi. Ando 8to april o farajn oficijeli angle terdschardo ulo taj amen le terne aktivstenca Betschiste reslam amen, lenca pedar lengeri buti taj lengere ciltscha te vakerel.

Servus Szia Zdravo Del tuha | 11to april | ORF 2 Burgenland

O erschti internacijonali Romengero kongreso, kaj fatretertscha taj fatreterkiji le Romendar taj Sintijendar jek historischi resolucijona buteder tschatschipenge taj gejng diskriminacija ari dine, ando 8to april 1971 ande London tel likerdo ulo. Ada bersch, 50 berscha paloda, pal dikas taj o temakere pharipeskere punktscha la flogoskera grupnatar aun amenge dikas, save akan del.