Tschatschipe upro sikadipe: Pantsch berscha CHAVORE Gereciste

O projekto CHAVORE andar i Caritas Schtacko, savi potschim ol duach o Malteser Hospitaldienst taj intergacijakero referat le forostar Gereci, mulatinel ada bersch pro pantsch berschengero jubilejum.

Ceija Stojka | 90to bersch kada upro them ali taj 10to mulipeskero di

Ojs tschaj i Ceija Stojka ande jek familija upre bartschini, savi ojs grastengeri biknaschkija duach i Austrija roasinlahi. Pal i deportacija lakere dadestar 1941 ande Dachau, o avre familijakere dschene, ledschim ule.

8to merc | Internacijonali Dschuvlengero Di

O Internacijonali Dschuvlengero Di, gejng i butvar kerdi diskriminacija taj gejng o artschorischago dschuvlender taj tschajendar upro cilo them pe irinel.

WIR ando 12to merc ande ORF III

O arto ardipe amare but tschibtschakere flogoskere grupnengere magacinistar WIR | ČEŠI, HRVATI, MAGYAROK, ROMA, SLOVÁCI, SLOVENCI kurke, ando 12to merc, 8.45 orenge ando ORF III sikado ol.

Artschijipe usi deportacija le Sintijendar taj Romendar

Jeke artschijipeha o harengeri direktcijona pal gondolinel andi regijona Hannover upri deportacija le Sintijendar taj Romendar duach o nacijonalsocijalistscha ando logeri Auschwitz. Korkore upral oda than ande o adivesesekero Niedersachsen ando merciskere kurke ando bersch 1943 buteder sar efta schel Sinti taj Roma ando logeri Auschwitz – Birkenau ledschim ule, telende but tschavore.

„Ružake Gila“ | Jek dschivipe la muschikake

I Ursula Hemetek jek pijonirkija lakera butjatar hi. I Wittgenstein-patijaripeskeri ledschaschkija, 2019 o Music and Minorities Research Center kertscha, kaj oj sajt oja cajt o schero hi. Lakero lek neveder projekto, la dschilaschkijake Ruža Nikolić-Lakatos vidminel, savi ando lejcti bersch muli.

Muschikakero merc 2023: „Austropop resel Kaberett“

Sridon, ando 1ti merc 2023, o pantschto ardipe le „Radijo Burgenland muschikakere mercistar“ kesdinel. Andi sendung „Latscho ratschaha Burgenland“, hetvinake dschi paraschtujake, 8.00 dschi 9.00 orenge, papal prindscharde kinstlerkiji taj kinstlertscha te schunel hi.

30kero Romano-Mulatintschago Mischkate

O Romano-Mulatintschago, jek le lek utscheder kojendar ando burgenlanditiko fosching hi. Sar imar ando lejcti berscha, le farajn „HANGO ROMA“ i patjardi buti sina, o tradicijoneli flogoskero grupnengero mulatintschago te kerel. Imar 30var o Roma taj o gadsche khetan i kultura la flogoskera grupnatar mulatinen, savi dur ando garujipe sina.

WIR ando 26to feberi ande ORF III

O arto ardipe amare but tschibtschakere flogoskere grupnengere magacinistar WIR | ČEŠI, HRVATI, MAGYAROK, ROMA, SLOVÁCI, SLOVENCI kurke, ando 26to feberi, 8.45 orenge ando ORF III sikado ol. I slovenitiki redakcijona phukal pedar o ischkolakere andpisiniptscha taj pedar o duj tschibtschakero sikajipe.

Internacijonali Di la Dajakera Tschibtschatar

O Internacijonali Di la Dajakera Tschibtschatar la UNESCO-jatar ar vrischtschando gondolipesker di uso „Pomoschago le tschibtschakere taj kultureli mindenfelitikostar taj le but vakerde tschibtschenge“ hi. Ov sajt o bersch 2000, sako berscha ando 21to feberi mulatim ol.