O Internacijonali Romengero-Di ando Burgenland
O 8to april o Themeskero Romengero-Di hi, ande savo sajt 1990 upro cilo them mulatintschage tel likerde on. Afka te ando Burgenland: Pal jek talalinipe, savo pe le genocidiha upro Roma taj Romnja ando nacijonalsocialismus donde beschartscha, o gondolipeskere thana ande Lujpischdoaf taj Kitzladen ando suditiko Burgenland, sentelim ule. On upro but Roma taj Sinti andar o gemajntscha pal te gondolinen, save maschkar o nacijonalsocijalismus murdarde ule.
O Internacijonali Romengero-Di Betschiste
Na tschak ando Burgenland mulatintschage uso Internacijonali Romengero-Di del, hatek te Betschiste. Sajt poar berscha ando parlamento jek mulatintschago upre ada di tel likerdo ol. Ando dikipe terdschonahi ada bersch Romnja taj Sintize. Telal o anav „Palgondolipe – Irinipe – Nevaripe“ butvar vasch o keripe le dschuvlendar gelo. Afka hatek o nacijonali taj te o internacijonali keriptscha uso soraljaripe le dschuvlengere tschatschiptschendar sikade te on.
Romani Studies
Andi phuri cajt butvar pedar Roma taj Sinti forschim ulo, adi terne Roma taj Romnja, Sinti taj Sintize forschinen taj afka lengera ajgeni historijaha donde pumen bescharen. Kaj le schtudentschenge upre lengero bajderi universitetakero arsiklipeskero naschipe pomoschago te del, sajt berscha jek pedar o vilagi ari, schtudijengero dipe andi Central European University Betschiste del. O schtudentscha andar mindenfelitike europitike vilagi an. So len khetan phandel, lengero interesi upri flogoskeri grupn hi. O Mario Czory ada programo le Romenge aun peske dikla.
Forum4Burgenland
Sikadipe erschtivar hatek ando flogoskero ischkolakero phuripe kesdinel. Sar o famitlinipe le sikadipestar usar i flogoskeri ischkola dschi usi matura, te andi ajgeni dajakeri tschib ar schaj ditschol, odoleha pedagogkiji taj pedagogtscha ando keripe la seletoskera formatar „Forum4Burgenland“ donde pumen bescharde. O lejcti talalinipe ando kisetinipe le mercistar sina taj la Privati Pedagogischi Utscha Ischkolatar Burgenland, la sikadipeskera direkcijonatar Burgenland taj le flogoskere grupnengere bajrotschendar, organisirim ulo.
Upro jomakero rodipe andi Telutni Schica
Andi sendung „Upro jomakero rodipe le naschade Romengere-sidlungtschendar le Burgenlandistar“ probalinas amen i butvar bibastali historija le burgenlanditike Romendar taj Romnjendar upre te butschalinel. Akan o Adi Gussak upro jomakero rodipe andi Telutni Schica gelo – jek gaveskero falato la gemajndejatar Uprutni Schica. Ov la Romnjaha Christina Gaal, savi andi Telutni Schica upre bartschini taj adi Betschiste dschil, vakertscha.
