ERINNERN:AT | Berscheskero pharipeskero punkto genocid gejng Roma taj Sinti ando nacijonalsocijalismus

Buteder sar 20 berscha, ERINNERN:AT ando upredipe le bundakere ministerijumistar, le sikajipeske taj le siklipeske pedar o nacijonalsocijalismus taj o holocaust, and pe bescharel. O aguno farajn adi jek programo la OeAD-atar hi, la austritika agenturatar le sikadipeske taj le internacijonalisirinipeske. Ojs asavo, bajder sikadiptscha taj talaliniptscha tel likerel taj materijaltscha le sikajipeske kerel. O Patrick Siegele, schero andar ERINNERN:AT, use leskero anglevakeripe ando Roma-doku le kulturakere farajnistar le austritike Romendar, dikipe uso pharipeskero punktoskero bersch „genocid gejng Roma taj Sinti ando nacijonalsocijalismus“ dija.

Ande leskero andvodinipeskero tekst uso pharipeskero punktoskero bersch „genocid gejng o Roma taj Sinti, o historkeri Gerhard Baumgartner i historija le Romnjendar taj Romendar, le lek bareder europitike tschulipestar, dschi uso nacijonalsocijalistischi tradipe, upre sikal. Ov del jek dikipe pedar o sidlinipeskere centri, pedar o migracijonakere miciniptscha, pedar o Romengere- taj Sintijengere tschibtscha taj bajder o aspektscha la Romengera-historijatar tematisirinel, phikal o Patrick Siegele.

ERINNERN:AT, siklipeskere patra, siklipeskere webiskere riktscha taj Apps entviklinel, save ando sikajpe and bescharde taj mindig te bulharde on. O diptscha upri jek rik upro genocid dschin sar te upri historija le Romendar taj Sintijendar anglo dujto themeskero haburi taj te upro koji le genocidistar taj leskere upre butschalinipestar. Use genen adaj webiskere riktscha sar o digitali palgondolipeskero than „DERLA“ vaj i europitiki webiskeri rik „romasintigenociede.eu“, savi ande 12 tschibtscha del, hatek te ando tschibtscha Romanes taj Kalderasch. Ischkolaschkiji taj ischkolaschtscha usar i 8ti klas adale kojenca schaj butschalinen, phenel o Patrick Siegele meg use.

Jek avro sikadipeskero dipe andar ERINNERN:AT, prik dschivdengere kherodiptscha usar i 8ti klas hi, save le sikadipeskere ministerijumistar organisacijonakero taj lojengero pomoschago utschtiden. Palo epidemijologischi paschlojipe, schaj prik dschivdengere vakeriptscha ando ischkoli andi presenca vaj online organisirim on. O vakeriptscha le tradimenca la NS-cajtatar o famitlime sikajipeskere koji ando riktscha historija, politischi sikadipe, religijona taj etik soraljaren. Pasche o kognitivi siklipe uso talaliniptscha le prik dschivdenca ham butvar o afektivi taj socijali aspektscha igen bare barikanipestar hi. Prik dschivdengere vakeriptscha o esbe lipe le ischkolaschkijendar taj ischkolaschtschendar soraljaren taj butenge, jek terdschijipe pal muken, savo schoha na pobisteren.

I OeAD – i austritiki agentura le sikadipeske taj le internacijonalisirinipeske lakero programo ERINNERN:AT ando upredipe le bundakere ministerijumistar le sikadipeske, la visenschoftake taj le forschinipeske, prik bescharel.