KRONIKA

Veliki častni znak pričevalcema izgona

Franc Rehsmann iz Šentjakoba v Rožu in Jože Partl z Bistrice pri Pliberku, dva pričevalca pregona koroških Slovencev aprila leta 1942, sta prejela „Veliki častni znak dežele Koroške“. Da bi ostal spomin živ, Rehsmann pripoveduje o doživetem nasilju na šolah in univerzah. Partl je bil 37 let predsednik Zveze slovenskih izseljencev.

„Življenje taboriščnika ni štelo nič“

Kot otrok je bil Jože Partl skupaj s svojo družino izseljen v taborišča Hesselberg, Beinsburg in Eichstätte. „Življenje taboriščnika ni štelo nič in je bilo prepuščeno samovolji in naključju“, tako Partl.

Leta pregnanstva slovenskih družin iz Koroške naj ne bi bila nikoli pozabljena, zato je bila leta 1946 ustanovljena Zveza slovenskih izseljencev, ki ji je Partl predsedoval 37 let. Postavil je mnogo obeležij v spomin na prisilno izselitev. Vedno se je izrekal proti nasilju in govoril v imenu tistih, ki so morali prestati trpljenje, strah in bolečine, je zapisano v utemeljitvi.

Partl: „Danes smo vsi Korošci“

Gaby Schaunig, Jože Partl, Peter Kaiser, Franc Rehsmann in Beate Prettner
fritzpress

Usoda družine Rehsmann tudi filmsko dokumentirana

Leta 1942 so družino Rehsmann pregnali s kmetije in odvedli v taborišče v Nemčijo, Franc Rehsmann je bil tedaj star 14 let. Svojo življenjsko zgodbo je zapisal, usoda družine Rehsmann je bila tudi filmsko obdelana v eni od oddaj iz niza „Universum History“ Avstrijske radiotelevizije ORF.

Zanj je bilo vedno pomembno seznanjati javnost s tem, kako se je godilo slovenski narodni skupnosti na Koroškem za časa nacistične vlade. Zlasti je vedno močno poudarjal pomen kulture spominjanja, kot priča časa je bil redno v stiku z mladimi in je desetletja angažirano sodeloval v Zvezi slovenskih izseljencev.

Rehsmann: „Česa takega nisem pričakoval“