Gregej Krištof novi predsednik ZSI

Zveza slovenskih izseljencev (ZSI) ima novega predsednika in novo ime. V nedeljo je Jožeta Partla nasledil Gregej Krištof. Ohranjati spomin in ozaveščati mladino sta in bosta ostala osnovna temelja delovanja organizacije.

Pregnanci, potomci in prijatelji v imenu

Na občnem zboru v Šentjakobu v Rožu je dolgoletnega predsednika Jožeta Partla z Bistrice pri Pliberku nasledil Gregej Krištof, plesni učitelj iz Dvora pri Šmihelu. Z generacijsko zamenjavo v jubilejnem letu, 70 let po ustavnovitvi, je organizacija dobila novo ime in se sedaj imenuje Zveza slovenskih pregnank in pregnancev, potomcev in potomk in prijateljev.

Hesselberg taborišče spominska plošča izseljenci pregnanci pregon ZSI Partl Jože

orf

Jože Partl

Zveza slovenskih izseljencev je bila ustanovljena 1. februarja 1946 predvsem z namenom, da bo združevala in povezovala vse nasilno iz njihove domovine pregnane koroške Slovence in da bo gojila in utrjevala slovensko narodno zavest kot tisto vrednoto, ki so jo na Koroškem hoteli uničiti z izselitvijo.

Pregnanim je zveza nudila pomoč za formalno vrnitev v času nacizma zaplenjenega premoženja in za popravo škode, ki so jo utrpeli zaradi pregnanstva. Predvsem pa je bilo osrednje vodilo organizacije ohranjanje spomina in ozaveščanje mladih, ali kakor je venomer poudarjal dolgoletni predsednik Jože Partl: „Odpustiti da, pozabiti nikoli.“

Kot petletni fant je bil Partl z družino pregnan najprej v nemško taborišče Hesselberg in nato v Waisenburg. Konec druge svetovne vojne je dočakal v taborišču Eichstätt. Leta 1979 je Partl bil izvoljen za predsednika Zveze slovenskih izseljencev. Po 37 letih na tem položaju je ocenil, da je čas za generacijsko zamenjavo in v nedeljo na občnem zboru ni več kandidiral za funkcijo.

Gregej Krištof ZSI izseljenci pregnanci pregon

orf

Gregej Krištof

Njegovo delo bo nadaljeval Gregej Krištof, prvi predsednik, ki sam ni doživel grozot nacionalsocialističnega terorja, temveč je o njih izvedel od svojih prednikov, saj je med 917 koroškimi Slovenci, ki so bili aprila 1942 nasilno izgnani, bila tudi Frlinova družina iz Dvora.

Mnogi pregnanci in priče časa so že umrli, zato je naloga potomcev, da ohranijo spomin nanje in na njihovo trpljenje. To da naj na zunaj ponazarja tudi novo ime organizacije, pojasnjuje Krištof.

Kultura spominjanja se je tudi na Koroškem v zadnjih letih izboljšala. Predvsem mladina pa želi izvedeti več o temnem poglavju zgodovine, predvsem pa o lastnih koreninah, poudarja Krištof. Ozaveščanje da je osnovno poslanstvo Zveze slovenskih izseljencev danes.

- Glej vest z dne 08.06.2015
- Glej vest z dne 04.05.2015