Internacijonali Romengero-Di ando parlamento

Prado ulo o mulatintschago le nacijonakere rotschengere presidentostar Wolfgang Sobotka. Ande leskero vakeripe phentscha ov, hot o austritiko parlamento sa kerla, kaj o austritike flogoskere grupn feder dikle te on, lenge jek hango te del taj jek cajchn la solidaritetatar te bescharel. Oja hatek te adale mulatintschagoha ando parlamento uso ardschumintschago al. O nacijonakero rot te upre sikatscha, hot o Roma o lek bareder tschulipe andi Europa hi. Taj o Sobotka te loschando sina, hot micinipe ando phutschajipe pasche o gondolipeskero than le andi NS-cajt murdarde Romenge taj Sintijenge alo. Te o phendo, le 2te august uso gondolipeskero di le Samudaripestar te kerel, jek barikano sikajipe hi.

I Susanne Raab, bundakeri ministerkija le dschuvlenge, la familijake, la integracijonake taj le medijenge loschandi pe sikatscha, hot o mulatintschago nucim ol, Romnja taj Sintize andi erschti rik te terdscharel taj lengero keripe vasch i flogoskeri grupn angle te asdel. Ande lakere akaripeskere alava phentscha oj, hot i flogoskeri grupnengeri buti ando lejcti berscha barikane jomi kertscha. Taj afka te o sendungtscha ando ORF aun vakertscha, save ande Romanes kerde on.

Andvodinipeskere alava la Manuela Horvathatar ale. Oj dscheno ando flogoskero grupnengero bajrot le Romendar ando bundakero kancleriskero birovtschago hi. Ande lakero vakeripe o keritpscha odole dschuvlendar upre sikatscha, save ojs aktivistkiji la erschti oratar akarde on. Afka i Horvath la molerkija taj pisimaschkija Ceija Stojka, la pisimaschkija taj aktivistkija Rosa Gitta Martl taj la aktivistkija Susanne Baranyai akartscha. Taj oj te o soraljaripe le Romnjendar taj Sintizendar mangla.

Sorale Romnja taj Sintize

Best-Practice-koji andar o dschivipe sorale Romnjendar ando keripe jeka podijumakera diskusijatar, savi i Barbara Karlich moderirintscha, angle terdscharde ule. I diskusijakeri karika, savi o anav „Irinipe taj Nevaripe“ ledschlahi, o barikanipe projektendar, save pumen uso Roma taj Romnja, Sinti taj Sintize irinen, sikatscha. Afka phukatscha i Csilla Höfler lakere terdschijiptschendar uso projekto EMRO, jek projekto la Caritasatar Schtacko. Oj o than le sikadipestar taj te le strategijendar taj keriptschendar angle asdija. I Tina Friedreich lakere terdschijiptschendar ojs butschaschkija use Romengere-projekti la Caritasatar Gereci phukatscha. Oj upro phare koji, savenca Romnja taj Sintize donde pumen iste berscharen, and geli. I Zaklina Radosavljevic, schero le farajnistarVivaro – Viva Romnja, o barikanipe loke diptschendar le Romnjenge taj Sintizenge angle asdija taj i buti le dschuvlengere farajnistar angle terdschartscha. I Radosavljevic o than le patrijarchatistar taj le khetan phandle strukturenca akartscha, ham te o mindenfelitiko le Romnjendar taj Sintizendar taj o andar oda ari ale mindenfelitike dschivipeskere situaciji.

I Alysea Nardai, Romengeri-aktivistkija taj elementarpedagogkija ando arsiklipe, o anticiganismus ando sikadipeskere khera taj lengere arvirkiniptscha upri tradicija la tschibtschatar Romanes, aun vakertscha. Barikano hi, afka i Nardai, hot o kulturakero famitlinipe imar andi tschavengeri bar kesdinel.

Palgondolipe: Gondi upro Porajmos ando sikajipe DERLA Burgenland

Usi tema gondolipe, o historikeri Herbert Brettel, butschaschi use ERINNERN:AT, jek anglevakeripe likertscha. Ov phentscha, hot o adaberschengero pharipeskero punkto use ERINNERN:AT, o genocid upro Roma taj Sinti hi.

Uso akor kisetimo podijumiskero vakeripe, i fatreterkija andar i FPÖ vasch nasvalipe tel phentscha, fatreterkiji taj fatretertscha le partajendar ÖVP, SPÖ, Selene taj NEOS use sina. I muschika uso adaberschengero mulatintschago kertscha i Leon Berger banda.