Ande Halbturn nischta buter upri Romengeri-sidlung, savi andi gaveskeri rik dschi uso priklipe le nacijonalsocijalistschendar delahi, pal na gondolinel. Te i familija Ujvari odoj dschivlahi. Oj jek intergririmo falato le khetanipestar sina, phukal o Herbert Brettl.
Radijo „Roma sam“ | 29to jeneri 2024 | 20:50 orenge
Duach i sendung vodinel Susanne Horvath | Live Radio Burgenland
Ada intergririmo dschivipe, ham na arakla len anglo koji taj o mindig soraleder ulo rasismus. Usar 1938 jek ischkolakero kherodipeskero fabot le Romengere-tschavenge ar dim ulo. Tradipe taj mariptscha duach i SA dija, savi oda ojs „Zigeunerengero tradipe“ akartscha, kaj Roma andar lengere khera tradim taj tschalade ule. Harni cajt paloda, o lek buteder ledschim on. I familija Ujvari, kaj le Stefan, leskera dschuvla Katharina taj lengere tschaven del, papal eksemplarischi la historijake le Romendar ando Burgenland terschol, phenel o Brettl.
Sar o lek buteder Roma taj Romnja, te i familija Ujvari ando afka akardo „Zigeunerengero logeri“ Lackenbach ledschim ol. O lek terneder tschau la familijatar Ujvari, Adam, ande oja cajt erscht jek masek phurano hi. O logeri ande Lackenbach, katar o Roma taj Romnja ande mindenfelitike murdaripeskere logertscha ledschim on, o lek bareder leskere kojastar andi cili Austrija hi.
Te palo ledschipe ando logeri Lackenbach, na hajol i familija Ujvari lakero terdschijipe taj te na dschanel, so meg upre late use avla. O familijakere dschene lila le biroske andar Halbturn pisinen, le mangipeha, lenge te pomoschinel taj len andar o logeri te hulinel. On te vaschoda molinen, hot upre lengero koja diklo te ol, dschimeg on papal andar o logeri pal an.
Lila le biroske andar Lackenbach
„Me (Amen) ando bischujekto august Lackenbach ledschim ujam taj amen na diklam nisaj biro taj te nisaj gemajndakere butschaschi taj te na vakertscham nikaha. Me gondolinav, hot amen ada na rodijam amenge, mint amen mindig upri buti samahi taj schov berscha andi gemajnde butschalintscham. Amen na lijam nischta getschen taj amen te mindig latsche samahi. Me vodschikan mangav tumendar, hot papal andi gemajnde pal amen mangen, mint ada tschak i gemajnde taj o biro schaj kerel. Te tumen amenge schaj pomoschinahi amen andar o logeri ari te anel, molinav tumen meg jefkar amenge te pomoschinel, te ada gelo. Me molinav le biro taj le gemajndakere butschaschi, hot o ardschajipeskero lil taj o avre koji schaj amenge kisetinahi taj odola koji amenge mindschart schaj bitschavnahi. Taj oven asaj latsche taj diken upre amare koji, save pal iste muklam. Me meg jefkar molinav tumen, muken amaro kivanipe tschatscho te ol, sar le manglam. Akarel tumen i familija Ujvari, Halbturn“.
O terdschijipe la familijatar Ujvari nan jek jekoschno peripe, mint o koja but Romengere-familijendar maschkar o haburi bikendo vaj pujsto tschito ulo. O prikdschivde, save pal ale anglo nischta terdschon taj ando lek buteder periptscha, odolestar so len anglo haburi sina, nischta pal na uschtiden, phenel o historikeri.
Brigaschno hi te o terdschijipe le tikne Adam Ujvarijistar: Palo mulipe leskera dajatar taj leskere dadestar, o duj berschengero Adam 1942 erschtivar ande jek tschavengero kher al. Ov o lejcti prikdschivdo leskera familijatar hi. O Adam 1944 „Am Spiegelgrund“, jek nacijengero „parvaripeskero kher taj schpita nasvale tschavenge“, murdardo ol.
Upri khangeri, adi jek tablina upro opfertscha le nacijonalsocijalismusistar pal gondolinel. Palo haburi tschak tschule ande Halbturn pal an. Ham niko na atschla.
Adi na dschin buter Roma ande Halbturn. Adala hi o brigaschne historiji, save o bibastalipe taj o na manuschanipe le nacijonalsocijalismusistar sikan. Jek manuschengero dschivipe hi lo, hot burgenlanditike tradim taj murdarde ule, kaj le Roma sina, te ande Halbturn.