Erscht ando bersch 1993, o Roma ojs schovti austritiki flogoskeri grupn, aun prindscharde ule. Ando berscha paloda, but Romengere-farajntscha kerde ule. Jek, le farajntschendar, hi o farajn Voice of Diversity savo ando 8to april, ando betschitiko andrunto foro akartscha. I la Valerie Stojkatar taj la Marion Dworzackatar organisirimi visenschoftakeri grupn, pedar o kesdiptscha taj entvikliniptscha le forschinipestar le lejcti 30 berschendar, informirinel. Pekamle koji le forostar taj le bundistar dikel i Dworzack, savi vasch i meg aun likerdi diskriminacija, buteder andbescharipe mangel.
I etno-musikologkija Ursula Hemetek jek le erschti dschenendar hi, savi pe la Romengera-muschikaha andi Austrija, donde beschartscha. Te ande avre thana ando kisetinipe le 1980te berschendar, buteder use forschinipeskere keriptscha alo. Afka upre mindenfelitike thana pijonirakeri buti kerdi uli, sar oj pe pal te gondolinel dschanel.
Radijo „Roma sam“ | 17to april 2023 | 20:50 orenge
Duach i sendung vodinel Susanne Horvath | Live Radio Burgenland
Ando vakeripe le visenschoftlerkijenca taj visenschoftlerenca, hi te o Emmerich Gärtner-Horvath, anglebeschaschi le Romengere-flogoskere grupnengere bajrotistar. Ov, pasche o imar mulo Rudolf Sarközi, jek le erschti dschenendar sina, savo pe politischi le tschatschiptschenge le Romenge, ande bescharlahi. Kekaj positivi iriniptscha ando sikadipe taj andi kultura dija, afka phukal o Emmerich Gärtner-Horvath, jeke irinipeskere punktostar andi historija, te vakerel nan.
Kekaj but kerdo ulo, o avre dschene te tranda berscha palo schtotlichi aunprindscharipe le Romendar ojs austritiki flogoskeri grupn, but pedar o Roma taj Sinti na dschanen. Afka andi cukunft, kekaj mindig pomoschagoskere programtscha del, i Mirjam Karoly taj i Erika Thurner jek hi, hot ando sikadipe, atschipe taj andi buti, buteder keriptscha pekamle hi.
I politikakeri visenschoftlerkija taj historikerkija Erika Thurner kritisirinel, hot i historija le Romendar taj Sintijendar, ando siklipeskero plan ando austritike ischkoli, ande nan. Ham te ando utscho ischkolakero than afka ar ditschol, hot uso bejg dschajipe odolendar, save pumen Romengere-tematschenca donde bescharen, nisaj kontinujiteta ando visenschoftlichi donde bescharipe adala temaha, dim hi.
I Valerie Stojka, inicijatorkija le mulatintschagostar, upre buteder hajojipe le avre dschenendar, gondolinel. Oj jek irinipeskero gondolipe mangel. I politik iste valaso kerel, kaj o Roma taj o Sinti jek glajchi tschatschipeskero dschivipe schaj dschin taj kaj i meg mindig aun likerdi diskriminacija, kisetim te ol. Uso kulturakero famitlinipe, bejg le klischejengere gondijendar, o Harri Stojka use ledschija. Neve interpretacijonenca, tradicijoneli Romengere-dschilendar, o Internacijonali Romengero Di, kisetintscha.