O austritike Sinti tradicijoneli dschene la römischi-katolischi konfesijonatar hi. O farajn Newo Ziro, jeke latsche khetan butschalinipeske la katolischi khangerijaha and pe bescharel. Afka buteder dikipeske taj le schajipeske la participacijonatar sorgim te ol. Newo Ziro jeke khetanipeske le Sintijendar taj le gadschendar hi, ham te buteder hajojipeske taj le dikipeske, upro pekanschage la flogoskera grupnatar.
Nevo koncepto
Uso kesdipe le khangerijakere berschestar, o kulturakero farajn, jek nevo upre klerinipeskero koncepto le avre dschenenge koncipirinel. Jek baro falato le kulturakere dijestar, vaschoda i mischa ande lija, savi le imar mule muschikaschistar, Zipflo Weinrich, komponirim uli. Afka Sintitikes vaj Romanes, sar o Sinti-dijalekto akardo ol, mangipeskere molintschagenca taj khangerijakere dschilenca, le avre dschenenge, dschivdon kerde te on.
O Robert Rys, sajt septemberi 2022, raschaj ande St. Martin ande Aspern hi. Kekaj erscht asaj harni cajt, ov ham pedar i historija taj o khetan phandlipe le Sintijendar use ada than, dschanel. Diklo upri flogoskeri grupn, ov lengeri barvali kultura taj lengeri buti, ham te o but keriptscha la khangerijatar, angle asdel.
Radijo „Roma sam“ | 9to jeneri 2023 | 20:50 orenge
Duach i sendung vodinel Susanne Horvath | Live Radio Burgenland
Uso kesdipe, ojs erschti Sintijengero-ladipe andi Austrija kerdi, i mischa pasche o klischeji, i kultura adala flogoskera grupnatar, but dschenenge te dikel taj te schunel mukel. O Robert Weinrich, tschau le komponistostar, dschanel vasch o barikanipe le bajder dipestar la tschibtschatar le arte generacjionenge. Afka, o cile khangerijakere dschila, lestar dschilade ule.
Mischa andi dajakeri tschib
I Natalie Bordt, i jekoschni selsorgerkija, Sintijengere-telschtaminipeha, andi Austrija hi. Oj andi römisch-katolischi khangeri butschalinel taj ojs Sintiza, baro patschajipe lakera grupnatar, esbe lel. Oj le manuschen, ande lengere tschibtscha aun vakerel. O vakeripe andi dajakeri tschib jek barikano koja ando dschivipe le Sintijendar khelel. Vaschoda i Bordt odoleske and pe bescharel, hot o Sinti lengeri tschib andi mischa ande te ledschael schaj dschanen. Afka adala mischa, barikano ande Aspern, kaj but Sinti kher hi, jek simbolakeri sor sina.
O Simon Bordt, aktivisto taj keripeskero dschene le farajnistar hi. Dschando pedar o barikanipe le upre klerinipestar, pal i mischa ando raschajipeskero kher, akardo ulo. Odoj o Simon Bordt jek anglevakeripe pedar i tradipeskeri historija le Sintijendar taj Romendar kertscha taj pedar avre ciltscha la NGO-jatar, informirintscha.
Uso khetan peripe, hangi la Sinti-muschikatar te schunel sina. O dschene akarde sina, phutschajiptscha te terdscharel taj andar o erschti va, informacija te uschtidel.