Adi dschil i jekoschni Sintijakeri-selsorgerkija la Austrijatar andi Telutni Austrija taj andi katolischi khangeri butschalinel. I briga le manuschendar na mukel la ar taj afka oj o Sintijengero-kulturakero farajn „Newo Ziro“ kerel. Amen ande Karnabrunn restscham la, laha pedar lakeri motivacijona taj lakere ciltscha te vakerel.
I Natalie Bordt ojs lek terneder tschaj jeke holocaustiskere-prik dschivdestar upro them ali. Khetan lakere pantsch phenjenca taj phralena ande jek anglutno gav Sindelfingenistar upre bartschol. Imar hora o rasismus palo haburi andi Germanija esbe te lel uschtidel. O bibastale tradiptscha le holocaustistar la Bordtake vidschik hi. Lakero dad ando phuripe schov berschendar ande Auschwitz ledschim ulo. Ov prik dschivtscha, jek familija kertscha. Kekaj prik astariptscha del, i Sinti-familija o phure tradiciji upre likerel, upri roas dschal, o tradiciji dschil. I Natalie Bordt pedar familijakeri briga taj tatipe ande jek them pherde argranicalipestar taj na hajojipestar lakera kulturake phukal.
Radijo „Roma sam“ | 26to septemberi 2022 | 20:50 orenge
Duach i sendung vodinel Susanne Horvath | Live Radio Burgenland
O roasinipe o schajipe del, la familija, pajtaschtschen taj familijakere dschene te resel. La Natalie Bordtake jek bastali cajt. O tschave o barvalipe la familijatar hi. I familija andi erschti rik terdschol. Oj pal cidipe taj arakipe ande jek them pherde bibastale tradipestar del. Ham lakero dad terne merel. 15 berschenca i Natalie Bordt lakere dad naschal.
2004 i Natalie Bordt andi Austrija cidel. Adaj andi katolischi khangeri butschalinel. Oj selsorgerkija ol. La Austrijakeri jekoschni selsorgerkija, Sintijakere-telschtaminipeha. Ojs Sintiza i Bordt baro patschajipe ando Sintijengero khetanipe esbe lel. Oj le manuschen ande lengeri dajakeri tschib aun vakerel. O vakeripe la dajakera tschibtschatar jek centrali koja le Sintijenge khelel. Vaschoda oj and pe bescharel, kaj te o Sinti lengeri tschib andi mischa ande schaj anen. Akor use jek audijenca le kedveschne dadeha akardi li ol. Odoj te Romen andar i cili Europa resel. Odola ande lengeri tschib te dschilal dschanen. Oj dschanel, hot asaj koja falinel. Afka o gondo bartschol, jek mischa ande Romanes te pisinel. Ande te o muschikakero vodinipe te ol.
Te o baro raschaj Franz Scharl vasch o barikanipe la tschibtschatar taj la kulturatar dschanel. Ov dschanel vasch o terdschojipeskero vert, save le kultureli koja le Sintijenge hi. Ov la Natalie Bordtake taj lakere imar mule murscheske Zipflo Weinrich upre del, jek mischa ande Romanes te kerel taj te komponirinel. 2016 o erschti Sintijengero-ladipe ande Karnabrunn hi.
Ojs selsorgerkija i Natalie Bordt aun naschipeskero than le Sintijenge hi, save lengere brigenca ham te lengere mangipenca use late an. Bojd dschanel oj, hot jek Sintijengero-fatretinipe pekamlo hi, o interesi lakera flogoskera grupnatar upre te likerel. Afka oj 2019, khetan lakere tschavenca Simon taj Robert, o Sintijengero-kulturakero farajn „Newo Ziro“ kerel. Ov o jekoschno Sinti-farajn andi Austrija hi. Jek barikanipe upro arakipe taj upre likeripe la tschibtschatar paschlardo ol. Taj i muschika te adaj jek centrali koja khelel. Afka i Bordt jeke khetanipeske le Sintijendar taj gadschendar and pe bescharel.
Sinti andi Austrija meg mindig angle na putrime problemtscha terdschon. Afka o farajn le upre likeripeske Sintijengere grobijendar and pe bescharel, save opfertscha le nacijonalsocijalismusistar ule. Te putriniptscha odolenge, save uso nimci te dschal na kamna, kaj lengere dschene opfertscha le nacijonalsocijalismusistar sina, rodim on. Taj te poar pomoschagoskere potschintschage meg ar terdschon. Rasismusiskere periptscha prindscharde hi. I Natalie Bordt le terne dschendiske jek Sintijengero-kulturakero di avisirinel. Avre akcijontscha le berscheske 2023 planim hi, te o austritike Roma, 30 berscha politischi aunprindscharipe mulatinen.