Sar sako bersch, talalinen pumen o Roma taj o Sinti tradicijoneli ando dujto kurko ando august, la devleskera dajake te palikerel. Afka o sako berschengero ladipe Cejiste usi bari khangeri, uso talalinipeskero gendo le Romengere-kulturendar andar i cili Austrija ol, sar i Manuela Horvath, Burgenland-Romni taj katolikija, te phukal dschanel.
I Manuela Horvarth, sajt but berscha, o schero la Romengera pastoralatar andi Tikni Martona hi. Khetan le Romengere selsorgeriha Matthias Platzer, oj na tschak o ladipe Cejiste kordinirinel, oj te o cilo khangerakero bersch la Romengera flogoskera grupnake kerel. Pasche i organisatorischi buti, hatek sar oja pasche i ladipeskeri roas, i Romengeri pastoral te than Romenge ande phare dschivipeskere situaciji hi.
Ham te andi gondolipeskeri buti, i Romengeri pastoral jek lakere butjakere pharipeskere gendostar, dikel. Afka organisirinel oj gondolipeskere ladiptscha ande Mauthausen, aktivi uso gondolipeskere mulatintschage use hi li taj uso keripe gondolipeskere thanendar, le ando nacijonalsocijalismus murdarde Romenge, pomoschinel.
La devleskera dajake te palikerel
Saj barikanipe le gondolipe ando kulturtscha le Romendar taj Sintijendar hi, sikal pe ando ladipe Cejiste. Afka o Romengero ladipe Cejiste upre jek dugi tradicija pal dikel, savi le naci-reschimistar jek bibastalo kisetinipe te laklahi. O Roma taj o Sinti and tschapim taj fasklavim ule, lengere sidlungtscha pujste tschite ule, o manuscha ande logertsch ledschim taj murdarde ule.
Radijo „Roma sam“ | 15to august 2022 | 20:50 orenge
Duach i sendung vodinel Susanne Horvath | Live Radio Burgenland
Odola Romnja taj Roma, Sintizze taj Sinti, save o bibastale koji le logeristar prik dschivde, pal 1945 papal Cejiste ladine, la devleskera dajake te palikerel, kaj on meg dschin. Jek erschti organisirimi ladipe Cejiste, ando maschkaripe le 1990te berschendar, schov deschberschengero palo flogoskero murdaripe duach o naci, paloda andi Austrija, Romengere-organisaciji kerde ule, papal dija.
Jek schajipe interkultureli hajojipeske
Jek barikano falato le ladipeskere dijestar Cejiste, i mischa hi. Jek keverinipe manuschendar andar o cilo them hi, save pumen talalinde, la devleskera daj Maria te patijarel. I mischa la kulturake taj la historijake le Romendar vidmim hi.
Ada di, le talalinipestar mindenfelitike manuschendar taj mindenfelitike kultureli kojendar pregim hi, khetan ando kivanipe, te molinel taj mirnipe te lakel. Falati la liturgijatar ande Romanes predigim on. I historija le Romendar ando maschkarutno gendo la mischatar terdschol taj i muschika le Romendar kerdi ol. Le Romenge taj Sintijenge buteder hi, sar jek talalinipe la flogoskera grupnatar, jek schajipe hi, o autentischi kulturtscha le Romendar, but dschenenge te sikal. Taj te jek schajipe hi odolenge, save le Romengere-kulturenca ando kontakto meg nana, len te prindscharel te siklol taj peske jek ajgeni kipo te kerel.