Buch Ceija Stojka
ORF
ORF
ROMA SAM | AKTIVISMUS

Dikipe – Romnja Betschiste

Sorale Romnja anglo forhaung! Adala temake vidminas amen adi ando ardipe la sendungatar Roma sam. Kesdintscha ando 1980te berscha la Ceija Stojkaha, Susanne Baranyaijaha taj avre sorale dschuvlenca, save phende, pumaro hango gejng diskriminacija te asdel. Amen terne aktivistkiji Betschiste phutschlam, soske on pumen adi and bescharen taj so sajt oja cajt avrijal ulo.

I Ceija Stojka, Betschiste but terne aktivistkijenge meg mindig jek idol hi. Afka te la Sladjana Mirkovićake, i anglebeschaschkija le utsche ischkolengere khetanipestar austritike Romendar taj Romnjendar. O koja ando sikadipe paschlol, phenel i Sladjana. Mindig buteder Romnjen ischkolakero kisetinipe hi taj te ande universitetscha te dikel hi le. On sikline, pumen te sikal, kekaj o drom odoj otscha nisaj loko nana, afka i Mirković.

Sladjana Mirkovic
ORF
Sladjana Mirković | Anglebeschaschkija HÖR

But Romnjenge o drom ande jek naphadlo ajgeni dschivipe meg mindig jek barano hi, sar i Zaklina Radosavljević dschanel. 2015 kertscha oj o erschti Romnjengero farajn, Vivaro Viva Romnja, Betschiste. Barikano hi, butvar odolen te sikal, save meg mindig ando garujipe dschin. On odolenge ande pumen bescharen, saven meg mindig hango nan taj butvar na dikle on. Romnja Betschiste butvar jeka mindenfelitika diskriminacijake ar bescharde hi, afka i Radosavljević.

Zaklina Radosavljević
ORF
Zaklina Radosavljević | Vivaro Viva Romnja

Radijo „Roma sam“ | 16to maj 2022 | 20:50 orenge

Duach i sendung vodinel Susanne Horvath | Live Radio Burgenland

Gejng o meg mindig dschivdo anticiganismus, meg mindig but aktivistkiji aun kejmpfinen. Jek lendar hi i reporterkija Gilda Horvath. Oj internacijonali fanecim hi taj jek positivi entviklinipe dikel, so le aktivismus resel, te andi Austrija.

Gilda Horvath
ORF
Gilda Horvath | Reporterkija

I Ceija Stojka jek le erschti Romnjendar sina, savi upre sikatscha, hot te Roma taj Romnja opfertscha le nacijonalsocijalismusistar sina – mint dugi cajt ando khetanipe pedar vakerdo na ulo. Lakere kenvenca taj lakera kunstaha, oj mindig gejng o pobisteripe adale bibastale terdschijipestar ande pe bescharlahi. Taj gejng ada pobisteripe te o phenja Sandra taj Simonida Selimović ande pumen bescharen. Lengere teateriskere falatenca ham te lengere festivaloha „E bistarde – Vergiss mein nicht“. Angle 10 berscha on lengero ajgeni teateriskero farajn „Romano Svato“ kerde. O farajn vaschoda kerdo uli, kaj o duj schauschpilerkiji butvar klischejiskere kheliptscha uschtidine, sar i Simonida Selimović ando vakeripe phukal.

Simonida Selimovic
ORF
Simonida Selimović | Romano Svato

„Romano Svato“ butschol andi nimtschki tschib atschi sar „Die eigene Stimme erheben“ – taj oda keren on, o phenja Selimović – igen sorale. Ando lejcti berscha but feministischi historiji kerde ule, save butvar o duj phenja pisinde taj kaj on o kheliptscha prik line. Adaj on le na schukar tematschenca donde pumen bescharen, panasi tschin taj le khetanipeske jek gledalo angle likeren. Ada, ande sako jekoschno falato esbe te lel hi.

„E BISTARDE“ – Jek festivalo gejng o pobisteripe

Ada bersch, imar o dujtovar o Romengero-teateriskero-festivalo „E BISTARDE – Vergiss mein nicht“ Betschiste sina. Pasche internacijonali teateriskere-, filmiskere- taj khelipeskere produkcijontscha, te jek audijoskeri inschtalacijona upro Romengero rito te dikel taj te schunel sina, sar i Selimović anglo festivalo phukal.

O mangiptscha le aktivistkijendar meg mindig o glajchi hi, sar ando cajtscha la Ceija Stojkatar. Vasch o dschanipe dschal, vasch o dikipe taj o aunprindscharipe. Adala cile sorale Romjna valaso use ledschen, hot amen adale cilenge, sako di, jek falato pascheder avas.