O Christian Klippl 1963 Erbate upro them alo. Dschi usi ischkolakeri cajt dschivlahi ov pra familijaha andi Telutni Schica, dschimeg on akor Betschiste gele. Leskeri tschavengeri cajt taj o ternipe Betschiste le Klippliske ojs schukar ando palgondolipe atschino, mint ov schoha bibastale terdschijiptscha vasch leskero telschtaminipe kertscha. Ov ojs tschau dschanlahi, hot ov avrijal hi sar leskere pajtaschtscha, taj hot leskere babi taj papi Romani vakernahi, ham ov oda sa agun tschak ando paschipe esbe lija. O Christian Klippl na siklino Romani, adi dukal leske oda, sar ov ando vakeripe phukal.
Andi ischkola latsche meschtertscha le sina, save le mindenfelitike kojenge schaj jerinahi. Butvar ando kinstlerischi koja le jek barikano talento sina, oda butvar ando feschtinipe sina. Poar leskere kipendar dschi adi meg ande leskeri phuri ischkola ando 19to becirk ar terdscharde hi.
Kekaj le asaj barikano talento sina, phentscha leske leskero dad, hot ov jek avro arsiklipe te kerel. Afka ov jek tischleriskero arsiklipe kertscha taj paloda ojs montaschakero tischleri butschalinlahi, angloda ov uso foro Betschi buti lakla – ada angle 39 berscha sina. Pal mindenfelitike ar- taj bajder sikadiptscha o Christian Klippl adi o schero pedar o cile verdi ando pradimo dijanst le forostar Betschi hi. Jek barikani buti, savi leske ham meg mindig tecinel, sar o Klippl phukal.
Radijo „Roma sam“ | 24to jeneri 2022 | 20:50 orenge
Duach i sendung vodinel Susanne Horvath | Live Radio Burgenland
Use leskeri hajmatakeri gemajnde Telutni Schica o Christian Klippl mindig kontakto likerlahi, butvar vasch leskeri baba, sava ov mindig kher rodlahi taj savi ando gav, jek aun dikli dschuvli sina. Laha, le dschi use lakero mulipe, jek bandlika khetan phandlahi. Ande oja cajt use leste, duach o but vakeriptscha leskera babaha, te jek gondo pe entviklintscha, so butschol, jek Rom te ol.
Duach leskeri buti ando kulturakero farajn le austritike Romendar, erschtivar ov usar 1992 o dujto pisimaschi ando farajn sina, ov mindig buteder usi historija la flogoskera grupnatar pasche vodim ulo. Butvar o aguno schero, Rudolf Sarközi, savo te leskero batschi sina, butvar jek idol leske sina taj leskeri buti taj leskero baro andbescharipe leske igen tecinlahi, afka o Klippl.
Kada akor o Rudolf Sarközi mulo, ando bersch 2016 o Christian Klippl o than le scherostar ando farajn ande lija. Upre jefkar o Klippl ando pradipe terdscholahi, jek situacija, savi leske nevi sina. Ov usar o kesdipe aun dschanlahi, hot ov ande odola bare jomi, save leskero batschi pal mukla, na te tretinel dschanel taj vaschoda ov usar o kesdipe aun probalinlahi, jek nevo drom te dschal.
Jek le neve kojendar ando farajn sina, hot probalim ulo, o dikipe pedar i Austrija ari, upri situacija le Romendar taj Romnjendar ande avre vilagi te tschidel taj te pedar internacijonali tematscha ando farajniskero papruschengero nevipe te phukal.
O Rudolf Sarközi jefkar phentscha, hot o Roma taj o Romnja usar i rik ando maschkaripe le khetanipestar micinde pumen. O Christian Klippl adale arphenipeske use phenel, diklo upro adiveseskere terne, save jek ajgeni dschivipe te dschil dschanen. Ada igen patijarel le.
O televisakero-sikavipe pedar o Christian Klippl, diken tumen ando 13ti feberi ande amaro flogoskero grupnakero magacin Romano Dikipe, 13:05 orenge ando ORF 2 Burgenland.