I ando bersch 1910 andi Polnija upro them ali Romni Papusza, sar oj akardi ovlahi, pre dschenenca maschkar o 2to themeskero haburi, ando polnitike vescha pasche i parni rustitiki granica, garuvlahi pe. Odola cajtatar i Papusza ande lakeri poesija „Ratwale jasva“ – blutige Tränen phukal, savi le komponisto Adrian Gaspar phare restscha, mint oj lakeri tirinipeskeri historija maschkar i NS-cajt phukal.
I aguni emancipacijona bibast lake antscha
Le gadschikane tschavendar i Papusza erscht 12 berschenca o genipe taj o pisinipe siklini. I terni Romni na tromlahi te paloda andi ischkola te dschal taj afka jeka dschidovtschengera kenvakera biknaschkijatar sikajipe uschtidija. Palo haburiskero kisetinipe oj le pisimaschistar Jerzy Ficowski soralo literarischi pomoschago uschtidija. I publikacijona lakere poesijendar andi polnitiki tschib but genaschteschen restscha. Aja cajt bibast lake antscha. Vasch lakero emancipatorischi, prado dschivipe, o lek phureder le Romendar, o grupnakero uprutno schero phentscha, hot oj tschungali taj jek mujali hi. Paloda oj ande jek psichijatrija peli. I barikani literaschkija Bronislawa Wajs ande lakere terne berscha, la sopranistkijatar Zuzana Rasiova kheldi ol. I andar Kosice ali schpecijalistkija la adivesakera muschikake butvar i aguni emancipacijona la Papuszatar barikano lakla.
Le moleri Karl Stojka taj le nimtschke Sinto Hugo Höllenreiner o Adrian Gaspar te prindscharel siklino, kada ov jek terno tschau sina. Ojs enja berschengero o Höllenreiner ando logeri Auschwitz pelo. Odoj o bibastalo haburiskero tschor Josef Mengele, manuschengere probaliniptscha upre leste taj upre leskero phral kertscha. O phukajiptscha le Hugo Höllenreineristar, savo 1933 upro them alo, le muschikaschiske Gaspar igen pasche gele taj basisakere koji usi komposicijona le falatostar „Rromano Kidipe“ sina.
Radijo „Roma sam“ | 10to jeneri 2022 | 20:50 orenge
Duach i sendung vodinel Susanne Horvath | Live Radio Burgenland
O reschiseri le muschikakere teateristar, Bruno Berger Gorski, le Adrian Gaspar imar andar agune projekti prindscharel. Sajt poar berscha ov le komponistoha uso rejalisirinipe lengera erschti khetana Romengera tikna operatar butschalinel. O Berger Gorski buteder sar 100 verktscha ando lek feder operakere khera le themestar kertscha taj ov o schero le farajnistar „Musiktheater Wien e.V.“ hi, savo pe barikano le na asaj butvar khelde falatenge la adivesakera kunstatar ande bescharel.
O multi talento Adrian Gaspar
O ande Betschi dschivdo Romengero-pijanisto Adrian Gaspar, ande mindenfelitike thana la muschikatar kher hi. Obste jazz, tradicijoneli Romengeri muschika vaj klasik, leskero programo igen baro hi. I komposicijona la tikna operatar „Rromano Kidipe“ leske kamli sina taj jek igen barikani buti. O Romengero muschikakero teateri i bibastali cajt le NS-reschimistar upre te sikal taj le dschenenge ande jek barikano koja, o tirinipe le Romendar taj Sintijendar ande ojs cajt, pasche te anel.