Sajt imar dugi cajt poar flogoskere grupnakere farajntscha jeke khetane kherestar sune diken, jeke flogoskere grupnakere kherestar Erbate. On imar o schajipe le upre butschalinipeske la historijatar lengere tschulipendar ande diken, o avre upro terne pe te koncentririnel kamna. Taj avre papal imar schukar mulatintschage ando khera pumenge angle terdscharen. Adala cile sune ande jek koja, sa barikane le upre likeripeske le flogoskere grupnendar hi. Andi cajt, kaj avral i pandemija pri cija tradel, adaj optimismus del, hot o suno tschatschipe schaj ovlahi.
So hi o gondo?
Dschijakana pedar kivaniptscha taj gondi jeke khetane centrumistar diskutirim ulo, afka o Martin Kerstinger, savo meg na dur, ando kulturakero farajn HKD Erbate, i buti prik lija.
Horeder ando falati dschan o Roma taj o Ungrike, save dugeder upre ada than aktivi hi taj savenge Erba te o gejografischi centrum hi.
O Ludwig Frauer, anglebeschaschi le burgenlanditike-ungrike kulturakere farajnistar (BUKV) phentscha, hot o farajntscha khetan jek aunrodipe uso bundakero kancleriskero birovtschago kerde, ande savo vasch pomoschago uso koncipirinipe le flogoskere grupnakere kherestar dschal. I Iris Zsoter, savi i inicijativa kesdintscha, phentscha, hot meg jek dugo drom dschi uso prik bescharipe angle lende hi.
Terne taj tschave
Ando momento Erbat nisaj khera tikneder mulatintschagenge na del, afka o Frauer. O OHO taj i mulatintschagoskeri hala del, odola ham igen bare hi, tikneder tschavengere mulatintschagenge. Adaj jek pharipeskero punkto le flogoskere grupnakere kherestar diklo schaj ol, savo la Iris Zsoteraha, jeka but tschibtschakera meschterkijatar inicijirim ulo.
O dikipe upro terne taj upro tschave ando sikadipeskero- taj ando kulturakero than te paschlol. O Frauer phenel, hot khera avral taj andral le tschavengengere pomoschagoske, le tschibtschakere kursenge, le seminarenge taj le muschikakere-, le schauschpilerengere- taj folklorakere grupnenge, planim hi. Te jek kojnha taj jek khetani biblijoteka te del. Taj le trin farajntschen te butjakere khera ando komplekso ovna, afka o Frauer. I Zsoter phenel, hot on afka te lokeder projekti le ischkolenca prik schaj bescharen.
Ando momento ungrike farajntscha seperati kurstscha le tschavenge taj farajnenge tel likeren taj taj o Roma pomoschago le tschavenge pal i ischkola. Ande jek khetano centrum schaj o tschave ande jek kher le but tschibtschendar upre bartschon, afka i visijona la Zsoteratar.
O Gärtner-Horvath, na tschak anglebeschaschi le farajnistar Roma-Service, ov te o anglebeschaschi le flogoskere grupnakere bajrotistar hi, phenel, hot buteder farajntscha, sakona flogoskera grupnatar, pumaro bescharipe ando kher schaj kernahi. Akor jek vuskeder khetan butschalinipe taj arparujipe maschkar o flogoskere grupn delahi taj khetane ciltscha lokeder prik bescharde schaj ovnahi. Jek adale cilendar ovlahi o upre butschalinipe historijakere informacijendar le flogoskere grupnendar taj sensibilisirinipeskeri buti, afka o Gärtner-Horvath. I inicijatorkoja Zsoter phenel, hot o kher le cilenge te ol – afka i foroskeri kapela Erba o probalintschagoskere- taj mulatintschagoskere khera schaj nucinlahi, kekaj on jek flogoskero grupnakero farajn nan.
Fasa 1
Le flogoskere grupnakere farajntschen imar poar talaliniptscha la foroskera gemajndaha sina, kaj te o biro Georg Rosner (ÖVP) use sina. Ov adale projektoske positivi gejng terdschol: „Ada kher la Erbake jek baro barvalipe ovlahi.“ Obste o foro te financijeli pomoschinel, naschtig lo phentscha, mint dschijakana nisaj konkreti plantscha, nisaj informaciji pedar bauninipeskere thana, khera vaj financirinipe, na del. O gondo jeke flogoskere grupnakere kherestar imar poar berscha phurano hi, ham kaj i bundakeri regirung taj te o bundakero kancleriskero birovtschago jek bajderi flogoskero grupnakero pomoschagoskero than le anaveha „Sonstige“ schofintscha, soraleder te diskutrinel kesdim ulo.
Dschijakana meg nischta dschando hi, obste o bundakero kancleriskero birovtschago uso koncipirinipe taj planinipe, pomoschinel. Taj te uso farajntscha meg buteder koji nan jek: Ko planinla? Kitschi ada koschtalinla? Sar i organisacija taj o botakero vodinipe ar te dischol? Saki masek valaso te potschinel vaj jek kinipeskeri opcijona? Taj te meg poar berscha schaj dauerinlahi, dschimeg ada kher Erbate terdschol, o drom ande jek latschi rik dschal, afka o Martin Kerstinger andar o HKD.
Jek latscho cajtakero punkto
Te erschtival adale gondostar schuntschal, akor schaj tuke sa eknaj avrija angle al. Ov ham pasche paschlol. Trin koji, soske akan mol, pe adale projektoske ande te bescharel. Erschtivar jek gemajnde pal tute terdschol, savi le projektoske pomoschago use phentscha. O dujto koja hi o subvencijontscha andar o pomoschagoskero than „Sonstige Zuschüsse“ le bundakere kancleriskere birovtschagostar, kaj o projekto poar mangle koji, utscharel. Taj o triti koja hi, hot te la EU pomoschagoskere koji hi, save aun lim schaj ovnahi, afka sar „EU fundig for Roma equality, inclusion and participation“.