Radijo „Roma sam“ | 19to oktoberi 2020 | 20:50
But ando lejcti berscha pedar i historija le Romendar taj Sintijendar upre butschalim ulo. But andar o garujipe ando pradipe ledschim ulo, butvar o terdschijiptscha le Romendar taj Sintijendar maschkar o nacijonalsocijalismus. O centrali upre likeripeskere logertscha sar Lackenbach (Burgenland), Salzburg-Maxglan, St. Pantaleon-Weyer (Uprutni Austrija) o lek feder prindscharde thana hi, kaj o Roma taj o Sinti astarde likerde, murdarde taj deportirim ule. Jek tschuli aun dikli tema o but tikneder decentrali „Zigeunerengere logertscha“ sikal. Ande but periptscha nan prindschardo, ko odola kertscha, saj dur len dija taj ko o dschene sina, save odoj and tschapim sina. Vaschoda le kulturakere farajniske le austritike Romendar jek aunpaschlojipe sina, pedar ada na butvar aun diklo aspekto la historijatar, te forschinel, phukal o Andreas Sarközi, botakero schero le kulutrakere farajnistar le austritike Romendar.
I historikerkija Sabine Schweitzer ande pro anglevakeripe pedar o mindenfelitike logertscha, save andi Austrija dija taj save jeke bibastale kojaske kerde ule, phukatscha. Butvar Roma taj Sinti ande odola khetan kedipeskere logertscha usi mujsinipeskeri- taj sklavengeri buti mujsim ule, oja butvar ando poschtitoskero bauninipe. Ando historischi forschinipeskero kontekst usi tema mujsinipeskeri buti o Roma taj Sinti ham butvar na akarde on. Ande lakero anglevakeripe phukal i historikerkija trin logeriskere formendar: O deportacijakere logertscha, saven o upre dipe sina, le Romen taj Sinten te deportirinel. O mujsinipeskere butjakere logertscha, odola butvar ando Uprutno Schtacko dija taj ojs triti forma, o afka akarde aun likeripeskere logertscha. O lejcti khetan keverime formtscha sina: Mujsinipeskeri buti, teror, deportacija uso sako diveseskero dschivipe genahi. O erschti deportaciji ande adala logertscha imar palo aunphandlipe 1938 kesdinde, afka i Sabine Schweitzer.
Uso kesdipe afka akarde khetan kedipesker logertscha le Romenge taj Sintijenge kerde ule, kaj o erschti tradime and tschapim ule. Andi Telutni Austrija sina oda jek logeri ande Fischamend, le burgenlanditike taj schtacke Romenge jek logeri ande Gereci. Jek berscha paloda, 1939 jek avro logeri ande Salzburg kerdo ulo. Adala logertscha tschak harni cajt dija taj tschak vaschoda le kerde ule, kaj o Roma taj o Sinti igen sik ande avre logertscha deportirim schaj ule, phukal i Schweitzer.
O nacijonalsocijalistscha probalinde igen but Roma taj Sinti ande harni cajt te astarel, te registririnel taj paloda ando murdaripeskere logertscha te murdarel. Te lengere koji iste on ando logertscha tel dine. Vaschoda odola logertscha na dija dur taj afka sar le upre ale te papal bejg le sina. Avrijal sina o imar akarde deportacijakere- taj upre likeripeskere logertscha Salzburg-Maxglan taj Lackenbach. Ande Lackenbach nana tschak Roma taj Sinti andar o Burgenland taj andar i Telutni Austrija, te andar o Kärnten taj Tirol, Roma taj Sinti odoja astarde sina. Le schtacke Romenge avre decentrali logertscha kerde ule, odola sina ande Pinkafa taj Fürstenfeld. Adala logertscha tschak tschule divesa dija – o dschivipeskere situaciji le Romendar taj Sintijendar bibastale sina.
Jek burgenlanditiko ojs gondoskero dijaschi la mujsinipeskera butjatar sina
Te na o Roma taj o Sinti ando atscha le nacijonalsocijalistendar igen sik deportirim ule, akor usi mujsinipeskeri buti mujsim le ule. Angle gondolipengero dscheno adale gondoske sina o Burgenland, feder phendo o burgenlanditiko Tobias Portschy, o dujto gauiskero schero le Schtackostar. O suditiko Burgenland maschkar o nacijonalsocijalismus uso Schtacko kerinlahi. Ov ande pro gondoskero pisinipe „Die Zigeunerfrage“ imar ando maschkaripe le berschestar 1938 pedar jek forma la mujinipeskera butjatar pisinel, savi paloda ando foro Berlin sankcijonirim uli. Ov o gondoskero dijaschi le prik berscharipestar la slavengera butjatar sina, savi o Roma taj o Sinti, iste kernahi.
O anglevakeripe la Sabine Schweitzeratar jek harno tel tschingeripe adala dschijakana butvar na prindscharda historijatar le decentrali logerendar taj la mujsinipeskera butjatar sikatscha. Kerdo ulo ada projekto ando dokumentacijonakero archivo le austritike viderschtaundistar telal o schero Gerhard Baumgartner.
Ando arto bersch o cile forschinipeskere resultatscha ande jek kenva ar te an.