Roma sam | 8.6.2020
On demand
Ande aja kenva vidminel pe ov mindenfelitike opferengere grupnenge, savi maschkar i NS-cajt andi burgenlanditiki gemajndi Gols dija. Le Romenge vidminel ov 30 riktscha. Imar igen frija entviklintscha o Radlspäck jek barikano interesi la NS-cajtake taj lengere opferengere grupnenge taj pedar o berscha ari sina leske o kivanipe, jek kenva pedar te pisinel. Ojs Golseri jek baro ari mangipe sina, i historija la gemajndatar upre te butschalinel, le teterenca taj le opferenca donde te bescharel. Ham jek barikani joma sina, kaj schaj i historija hajojas taj jek gondolipe le oferenge te kerel, phenel o Radlspäck.
Deschujek Romane familiji angli NS-cajt ande Gols dschivnahi. O Radlspäck probalintscha, lengeri historija sar lengeri terdschivipeskeri briga maschkar i haburiskeri cajt te rekonstrujirinel. Igen latsche phukal ov pedar o dschivipe le Romendar andar Gols. O use gejipe uso kveltscha taj archivtscha jek baro ari mangipe sina, savo o Golseri ande akribischi, duge berschengeri buti kertscha. Le Romendar andar Gols niko ande Gols kher alo, afka o pal gondolipe upre lende loke arschuschardo ulo, phenel o Radlspäck.
I familija Stojka taj Bihari ande Gols taj ando nochberiskero gav Mönchhof dschivnahi. Odoj, kaj adi i phuri „Stegmühle“ hi, sina sar agun phenahi o „Zigeunerlager“ ande Gols. Adaj dschivnahi o Roma andar Gols taj grasten bikenahi. Jek falato la familjatar Stojka jek tikno kaschtunengero kher pumenge ando gav kerde taj odoj dschivnahi dschi odotar ando logertscha ledschim le ule.
Ando gondo le Radlspäckiske atschino i bibastali terdschivipeskeri briga le Golseriskere Romestar Michael Stojka – ov prik dschivtscha, sar but avre ande aja cajt jek na argondolipeskeri martirijum. O Stojka jeke logeristar usi ka ledschim ulo taj igen but bibast use terdschivtscha. Leskero ar sina 1945 use jek bibastalo murdaripeskero masaker.
I situacija le Romendar palo haburi na loke sina. Le prik dschivden nisaj lila nana, lengere khera taj aver koji lendar lim ule taj papal jeka stigmatisirungake ar bescharde le sina. On le birovtschagendar nisaj dokumentscha pedar lengere khera taj koji uschtidine, taj te hot on opfertscha le nacijonalsocijalismustar sina, taj on ande logertscha ande tschapim sina taj odoj but duk lenge kerdo ulo. Igen dur pekamlo dschimeg on ojs opferengeri grupn le nacijonalsocijalismusistar aun prindscharde ule. Erscht ando 20. schelberschengero. Jek lendar sina i Romni andar Gols Maria Bihari, sar o Radlspäck ande pri kenva phukal, savi o nacijonasosijalismus prik dschivtscha, ham nisaj ofernegere vaj ande tschapimengere loj uschtidija. Oj 1997 ande Köln muli.
Soske le Romenge palo haburi afka gelo taj soske on diskriminirim ule phenel o Radlspäck duj koji del: Ojs erschti o Roma imar anglo haburi use jek argranicalinipeskeri grupn manuschendar kerinahi. Le gadschenge imar angloda o prasajipe taj o teldikipe ando schero delahi taj le Romen avrutnon le gavestar tel te beschel te mukel vaj len odotar bejg te tradel. O rasismus upro Roma na le nacijonalsosijalismusitar alo. Aja situacija palo haburi bajder gelo, o gadsche pedar o Roma pumaro terdschavipe na parude. O Roma, save kher ale, dschande, save dschene len masckar o haburi bejg te ledschel mukle. Ada keripe o khetan dschivipe le gadschendar taj Romendar sa pharder kertscha, vaj goar na, phenel o Radlspäck.
Ande Gols but opferengere grupn del. Pasche o Roma te o dschidovtscha sina, viderschtaundiskere kejmpfertscha, politisch tradime, NS-justicakere opfertscha, desertejrtscha taj eutanisjakere opfertscha, save murdarde ule. O Radlspäck upre butschalinel ande pri gemajndi i NS-akeri murdaripeskeri maschinerija taj dokumentirinel o brigakere terdschivitscha le opferendar taj afka ov le opferenge jek gondolipe del.
O erschiti geniptscha linajate ande Gols kerde te on.