Andi Germanija sorale o aunharangosinipe uso hotline le reste dschenendar khereskera gevojtatar maschkar o merc taj juni le lejcti berschestar 20 procento utscheder sina, phukal i argentura. Andi Tschechija andi glajchi cajt 50 procento utscheder li sina. Te o seksujeli prik astaripe le tschavendar ando internet use lijs, phukal i FRA telal o phutschajipe andar Europol. Aundiptscha la Austrijatar na ando lil del.
Sastipeskeri krisa sorale arviknipeha
I pandemija te utscho rasitischi angleperiptscha arphutertscha, phenel i FRA. Marganilisirti grupn sar o Roma, naschikeraschtscha taj migrantscha na tschak le aunstekinipeskere riskoske ar bescharde sina, on te telal o sorale corona keripngere koji pumari buti naschade. Pedar oda ari on o cil rasitischi pri astariptschendar, prasajiptschendar internetiskere prasajpeskere angleperitschtschendar, sina, pisinel i FRA.
I agentura mangel le EU-akere schtotendar, „la pandemijake taj le kolektivi armangipeske“ le manuschengere tschatschipengere keripenge godschikan te talalinel.