Predstavitev peticije v Bruslju
ORF
ORF
Politika

Peticija ostaja odprta

Pred odborom za peticije evropskega parlamenta je bila v ponedeljek obravnavana skupna peticija slovenske narodne skupnosti o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic ter kršitvi načel pravne države v Avstriji. Zdaj se bo morala izreči o peticiji Evropska komisija.

Slovenska narodna skupnost v Avstriji ima zajamčene obsežne manjšinske pravice, ki so zasidrane v zvezni ustavi in mednarodnopravnih sporazumih. Kljub temu ima slovenska narodna skupnost na Koroškem že desetletja izkušnje, da se te pravice v praksi izvajajo nezadostno ali z veliko zamudo. Poleg tega se v zadnjem času kopičijo primeri neupoštevanja tako ustavnih kot mednarodnopravnih določb v zakonodaji, ki neposredno prizadevajo manjšino, zlasti na področju izobraževanja.

Fotostrecke mit 9 Bildern

Predstavitev peticije v Bruslju
ORF
Predstavitev peticije v Bruslju
ORF
Predstavitev peticije v Bruslju
ORF
Predstavitev peticije v Bruslju
ORF
Predstavitev peticije v Bruslju
ORF
Predstavitev peticije v Bruslju
ORF
Predstavitev peticije v Bruslju
ORF
Predstavitev peticije v Bruslju
ORF
Predstavitev peticije v Bruslju
ORF

Iz tega izhodišča so Enotna lista (EL), Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS) ter Zveza slovenskih organizacij (ZSO) naslovili skupno peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic ter kršitvi načel pravne države v Avstriji na evropski parlament. V ponedeljek so v Bruslju peticijo preučili v pristojnem odboru. Po razpravi je predsednik EL Gabriel Hribar citiral globaškega župana, predsednika Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernarda Sadovnika, da „gori“.

Pravni svetovalec organizacij Rudi Vouk je opozoril na pomanjkljivosti in kritiziral izobraževalni sistem, ki je eden od bistvenih razlogov za dramatičen upad števila govorcev slovenskega jezika na Koroškem.

Podpredsednica Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Augustine Gasser je opozorila na to, da znanje jezika pojema in upa na podporo iz Bruslja, ker na Dunaju nimajo posluha za težave slovenske narodne skupnosti.

Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inzko je dejal, da bi bil raje govoril pred poslanci na Dunaju in izrazil svoje veselje nad tem, da so peticijo v Bruslju sploh sprejeli.