„Jutrišnji svet. Izposojena prihodnost – zaskrbljujoča prihodnost", se je glasila tema omizja v torek zvečer s splošnimi vprašanji mladih glede prihodnosti, s katerimi je Biro za slovensko narodno skupnost uvedel v 33. Evropski kongres narodnih skupnosti. Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja je ena plat, druga podnebne spremembe. Obe poglavji odsevata iz odzivov na družbenih omrežjih.
V sredo zjutraj je bila slovenska ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan sobesednica deželnega glavarja Petra Kaiserja, referenta za narodno skupnost. Na povabilo Urada koroške deželne vlade se slovenska ministrica udeležuje 33. Evropskega kongresa narodnih skupnosti. V pogovoru z urednico Marico Kušej je ocenila prizadevanja za reformo dvojezičnega sodstva na Koroškem, ob kateri sta se ustavila tudi z deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem.
V nagovoru je ministrica Dominika Švarc Pipan spomnila, da se je Evropskega kongresa narodnih skupnosti udeležila že pred štirimi leti, ko je bila državna sekretarka na ministrstvu RS za pravosodje in je poudarila vprašanja mednarodnega vidika pravic narodnih skupnosti.
Potem je spomnila, da so 13. junija letos predsedniki krovnih organizacij koroških Slovencev in Društva koroških slovenskih pravnikov (DKSP) podpisali skupno izjavo, s katero so izrazili skupna prizadevanja, da Republika Avstrija skladno s 7. členom Avstrijske državne pogodbe (ADP) zagotovi razširitev veljavnostnega območja dvojezičnega sodstva.
Referent za narodno skupnost, deželni glavar Peter Kaiser (SPÖ) je v nagovoru omenil, da je imel po milosti svoje starosti priložnost spremljanja vseh dosedanjih Evropskih kongresov narodnih skupnosti dežele Koroške. Iz prvotnih poskusov dialoga je postal na evropski ravni priznan dogodek. Zato je namenil zahvalo vsem sodelujočim pod okriljem Biroja za slovensko narodno skupnost.
Sprva so na kongresih obravnavali slovensko narodno skupnost, medtem skuša ustreči jezikovni in kulturni pestrosti v Evropi, s katero so se spremenile tudi vsebine.
Glede na to, da nad 100 dijakinj in dijakov iz petih šol – Slovenske gimanzije, Dvojezične zvezne trgovske akademije, Višje šole Št. Peter, Višje šole za gospodarstvo in modo WIMO in gimnazije Bachmann – spremlja 33. Evropski kongres narodnih skupnosti, je deželni glavar izoblikoval svojo vodilno misel z razmišljanji o liberalni demokraciji.
Opoldne je na kongresu potekal panel pod geslom „Koroška 2050 – prihodnost koroških Slovencev“. Govorniki oz. govornici so bili Jan Ogris-Martič, dijak Dvojezične zvezne trgovske akademije v Celovcu, Meta Vouk, podpredsednica Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju (KSŠŠD), Simon Rustia, novinar pri tedniku Novice, predsednik Slovenskih mladinskih organizacij na Koroškem (SMO), Manuel Jug, predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) in Nadja Kramer, koordinatorica Delovne skupnosti privatnih dvo- in večjezičnih vrtcev, ter občinska odbornica liste „Team Kramer“ v Dobrli vasi.