Učni načrt za 4. razred sicer predvideva, da mladi obravnavajo poglavja druge svetovne vojne, želja Monike Novak-Sabotnik, profesorice na Slovenski gimnaziji v Celovcu pa je bila, da mladih ne seznani z zgodovino le formalno. Z vsemi, ki jih poučuje, si je ogledala tudi film „Spomini proti pozabi“, ki ga je dala na razpolago dežela Koroška. Ob tem sta izšli prilogi v „Nedelji“ in „Novicah“ s portreti deportiranih članov slovenskih družin leta 1942. Naloga dijakinj in dijakov je bila, da ali stopijo v stik s predstavljenimi osebami, oziroma s pričevalci ali družinskimi člani, in jim napišejo pismo.
Intencija Monike Novak-Sabotnik ob spomeniku umetnika Valentina Omana na železniški postaji Celovec–Žrelec iz leta 2012 pa je bila, da bi zbranim približala en del teh pisem, ki so jih pisali mladi. Kakor je poudarila, so se s srcem povezali z ljudmi, ki so pred 80 leti mogoče stali prav na tem kraju in trepetali, ne vedoč, kaj se dogaja. Sicer pa je bil pri jeklenem odlitku navzoč tudi akademski slikar Valentin Oman. Bili so torej dijaki in dijakinje iz 4.c Kugyjevega razreda, katerega vodi kot razredničarka, ki so dali pečat prireditvi za uvod v Kulturni teden v trški občini Žrelec.
Glasbeni del je na klavirju spremljal maturant Samo Schön, pevka Maya je dijakinja 7. razreda. Predvsem mladi generaciji je namenil svoje besede tudi predsednik Zveze slovenskih pregancev Gregor Krištof.
O železnici, ki prinaša napredek, hkrati pa je medij, ki spravlja ljudi v nesrečo, kakor je to bilo v obdobju nacionalsocializma, je spregovoril Reinhard Wallner, regionalni menedžer za potniški promet. In je spomnil na deportacije v Žrelcu pred 80 leti.
Kakor je dejal, so se Avstrijske železnice spoprijele s temnim poglavjem zgodovine. „Verdrängte Jahre“ se imenuje razstava iz leta 2014, njen tematski del o Koroški pa je razstavljen v Celovcu.
Pri tem je Wallner spomnil na protifašistični odpor med železničarji, posebno v okraju Šentvid ob Glini. Za svoja dejanja da so bili mnogi obsojeni na smrt, odvedeni v koncentracijska taborišča. Na ta odpor so Avstrijske železnice še danes ponosne, je dejal Reinhard Wallner.
Psalm 8 – „Kaj je človek?“ – je vzel za izhodišče svojih razmišljanj superintendent evangeličanske cerkve Manfred Sauer. Človek je lahko skladatelj, je slikar, piše gledališka besedila… Kaj je človek? Brata Kain in Abel iz Svetega pisma pa kažeta, da je v človeku tudi temna plat – da je ustvarjalen, hkrati tudi okruten.
27. oktobra 2012, v letu 70. obletnice spomina na deportacije koroško-slovenskih družin je Jože Marketz kot škofijski vikar na železniški postaji Celovec–Žrelec blagoslovil spomenik – jekleni odlitek, delo in darilo umetnika Valentina Omana. V ponedeljek zvečer je Marketz na kraju spomina govoril kot krški škof. V žarišču razmišljanj škofa Jožeta Marketza so bili mir, sožitje, zaupanje, trajno sporazumevanje.
Deželni glavar Peter Kaiser (SPÖ) je v svojem govoru omenil dostojno počastitev spomina ob 80-letnici deportacije. Nadalje je omenil „Pot spominjanja“ v parku Centra za starostna obolenja deželne bolnišnice Klinikum, predano namenu začetek maja letos, kakor tudi sobotno spominjanje na severni – avstrijski – strani predora Ljubelj na prostoru nekdanje podružnice koncentracijskega taborišča Mauthausen.
Demokracija, humanost, strpnost, sprejemanje drugega so vrednote, ki zagotavljajo, da se nečloveške ideologije ne pojavijo na novo, je dejal deželni glavar Kaiser.
Spominska prireditev še pred uradnim odprtjem Kulturnega tedna je izzvenela s skupno pesmijo, med številnimi pevkami in pevci skupaj z dijakinjami in dijaki Slovenske gimnazije je dogodek oplemenitila komorna pevka Bernarda Fink-Inzko.