Vrsta dogodkov posvečena svobodi mišljenja
Frankfurtski knjižni sejem je po pisanju nemške tiskovne agencije dpa tako raznolik, da je težko najti njegovo osrednjo točko. A to je vsekakor namerno, saj sejem po besedah direktorja Jürgena Bossa kot nekakšen zbiralnik povezuje velike teme sodobnosti. Bossu se zdi pomembna tudi družbena angažiranost sejma. Tako bo letos vrsta kampanj in prireditev posvečena svobodi mišljenja.
Sejem bo od srede do petka odprt za stroko, za širšo javnost pa v soboto in nedeljo. Novost je, da bodo lahko obiskovalci letos knjige kupovali oba dneva, medtem ko so v minulih letih lahko založbe knjige prodajale šele v nedeljo popoldan.
Letošnja izdaja bo močno zazrta v prihodnost. Posvetila se bo novim tehnologijam, novim oblikam posredovanja literature in novim skupinam bralcev. Več prostora bodo letos namenili gibljivim slikam. Del sekcije The Arts+ bo tako namenjen Bienalu gibljivih slik, kjer se bo med drugim mogoče seznaniti z eksperimentalno digitalno umetnostjo. Poleg tega bodo letos prvič na sejmu poseben prostor namenili zvočnim knjigam in podcastom, prvič bodo več pozornosti posvetili tudi virtualni resničnosti in umetni inteligenci.
Moto Norveške je „Sanje v nas“
Častna gostja letošnjega sejma Norveška bo na sejmu nastopila pod motom „Sanje v nas“. V Frankfurtu pa ne bo predstavila le svoje literature, ampak v muzejih in drugih kulturnih institucijah tudi širše ustvarjanje: med drugim v Muzeju uporabne umetnosti razstavo Norveška hiša, v Kunsthalle Schirn dela umetnice Hannah Ryggen in v Nemškem arhitekturnem muzeju norveško leseno arhitekturo.
V Frankfurt se bodo Norvežani pripeljali z vlakom. Na literarnem vlaku, ki bo 15. oktobra pripeljal na glavno železniško postajo, bodo princesa Mette-Marit ter okoli 20 najbolj znanih norveških avtorjev.
Na odprtju bosta zbrane nagovorila uspešen norveški pisatelj Karel Ove Knausgard ter avtorica mlajše generacije Erika Fatland.
Do 20. oktobra bo v Frankfurt skupaj prišlo 100 norveških avtorjev in avtoric, med njimi Jo Nesbo, Maja Lunde, Erik Fosnes Hansen, Jostein Gaarder, Tomas Espedal, Per Petterson in Maria Parr.
Iz norveškega jezika je bilo letos v nemščino prevedenih 250 naslovov. V nacionalnem paviljonu bodo Norvežani predstavili „domišljijsko geografijo norveške literature“, je besede Margit Walso, direktorice organizacije Norwegian Literature Abroad, povzela nemška tiskovna agencija dpa.
Kot še piše dpa, 88 odstotkov Norvežanov na leto prebere vsaj eno knjigo, 100 založb na leto izda 5.000 novih naslovov, od tega 60 do 70 odstotkov predstavljajo dela domačih avtorjev, 5,3 milijona Norvežanov pa ima za nakup knjig na voljo 550 knjigarn.
Slovenija na Frankfurtskem knjižnem sejmu
Slovenija se bo na sejmu predstavila s stojnico ter devetimi dogodki s slovenskimi avtoricami in avtorji z novimi knjižnimi prevodi v nemščini: Dragom Jančarjem, Alešem Štegrom, Glorjano Veber in Jurijem Hudolinom. Kot piše na spletni strani Javne agencije za knjigo RS (Jak), bodo nadaljevali z aktivnostmi na kulinaričnem področju. V prestižnem Gourmet & Travel Salonu se bo predstavila Anita Šumer z mednarodno uspešnico, knjigo Drožomanija.
Slovenija bo sicer častna gostja knjižnega sejma v Frankfurtu leta 2022.
Na odru Weltempfang soorganizirajo pogovor o literarnem prevajanju, na katerem bo sodelovala prevajalka Tanja Petrič. V strokovnem programu za prevajalce pa poleg nje sodelujeta še dve slovenski prevajalki iz nemščine – Amalija Maček in Nina Medved.
Na sejmu bosta z individualnima stojnicama sodelovali še založbi Beletrina in Mladinska knjiga.