„Raziskuje obrobje in specifičnost človekove izkušnje“
Švedska akademijo je Handkeju namenila za njegovo „vplivno delo, ki z jezikovno iznajdljivostjo raziskuje obrobje in specifičnost človekove izkušnje“, je zapisala v utemeljitvi.
Handke se je rodil 6. decembra 1942 v Grebinju. V letih 1961-65 je v Gradcu študiral pravo, vendar je študij opustil, ko je leta 1966 izdal romaneskni prvenec „Sršeni“. Odločil se je, da bo pisatelj.
Leta 1966 je izjavil, da je sodobna književnost „opisno impotentna“ in v slogu, polnem nenavadnih obratov in razbijanja jezikovnih konvencij, začel v zgodnejših delih raziskovati možnosti novega izraza kot vezi med človekovim notranjim svetom in svetom, ki ga obdaja.
Ustvaril je veliko število del v različnih žanrih in se po drugi svetovni vojni uveljavil kot eden najvplivnejših pisateljev v Evropi. Njegova bibliografija vsebuje romane, eseje, dramska dela in scenarije. Piše tudi aktualnopolitične literarne refleksije in se ukvarja s prevajanjem, med drugim je prevedel dela slovenskih pisateljev v nemščino. Dobil je več nagrad. Od leta 1990 živi v Franciji v Chavillu pri Parizu.
Med njegovimi glavnimi deli so še romani „Vratarjev strah pri enajstmetrovki“, „Kratko pismo, dolgo slovo“, „Žalost onkraj sanj“, „Moje leto v nikogaršnjem zalivu“ ter drame „Zmerjanje občinstva“, „Kaspar“ in „Še vedno vihar“.
Leta 2010 je Handke prejel Rizzijevo nagrado SPZ in ZSO, leta 2013 sta ga KKZ in NSKS odlikovala z Einspielerjevo nagrado. Handke je prvi avstrijski nobelov nagrajenec za literaturo po Elfriedi Jelinek, ki je to nagrado dobila leta 2004.
Nagrada za leto 2018 Olgi Tokarczuk
Nobelovo nagrado za literaturo za leto 2018 je prejela poljska pisateljica Olga Tokarczuk. Nagrado ji je akademija dodelila za „narativno imaginacijo, ki z enciklopedično strastjo predstavlja prestopanje meja kot obliko življenja“. Olga Tokarczuk je bila leta 2013 v Sloveniji nagrajena z „Vilenico“, lani pa je prejela mednarodni Booker Prize za „Begune“. Pisateljica se je rodila leta 1962 v Sulechowu v Dolnji Šleziji.
Švedska akademija je lani preložila razglasitev nagrade za literaturo zaradi spolnega škandala in domnevne kršitve pravil o navzkrižju interesov, ki sta povzročila globok razkol v tej ugledni instituciji. Po škandalu je akademija doživela prevetritev in je letos podelila kar dve Nobelovi nagradi za literaturo.