Najboljši primeri prejeli pečat kakovosti
Mineva deset let, ko je Avstrija julija leta 2009 podpisala Unescovo konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine iz leta 2003. Avstrijska komisija Unesca je ob okrogli obletnici dala poseben – v pravem pomenu besede – „pečat“ tistim projektom na „Avstrijskem seznamu nesnovne kulturne dediščine“, o katerih ocenjuje, da so najboljši primeri dobre prakse. In med te uvrstila tudi „Slovenska ledinska in hišna imena“.
„Zgleden projekt dokumentacije imen“
Po vpisu projekta „Slovenska ledinska in hišna imena“ leta 2010 v seznam nesnovne kulturne dediščine v Avstriji je avstrijska komisija Unesca le-tega zdaj nagradila s pečatom, oziroma certifikatom „primer dobre prakse". Etnologinja Martina Piko-Rustia, znanstvena vodja Slovenskega narodopisnega inštituta “Urban Jarnik“ v Celovcu največji pomen pripisuje kriterijem, katere ob izboru „Slovenskih ledinskih in hišnih imen“ navaja Avstrijska komisija Unesca skupaj s strokovnim sosvetom za nesnovno kulturno dediščino.
„Uspešen in inovativen projekt“
Že ob vpisu „Slovenskih ledinskih in hišnih imen“ v „Avstrijski seznam nesnovne kulturne dediščine“ je Vinko Wieser opozoril na „prepoznavnost raznolikih kulturnih tradicij v Avstriji na državni in na mednarodni ravni“. Predsednik SPD „Gorjanci“ v Kotmari vasi je tudi urednik „Kulturnega portala ledinskih in hišnih imen FLU-LED“.
Priznanje Avstrijske komisije Unesca z mednarodnim pomenom potrjuje njegova razmišljanja ob slovesni vročitvi listine leta 2010. Prijavitelji projekta pa so sprejeli vpis kot izraz spoštovanja in truda za ohranitev kulturne dediščine, ki ustvarja identiteto dvojezične regije južne Koroške.
Odločilna za priznanje je bila predvsem dobra, sistematična in znanstvena obdelava podatkov z objavo izsledkov na kulturnem portalu slovenskih ledinskih in hišnih imen FLU-LED in v obliki zemljevidov. Ob podelitvi certifikata „Good Practice“ je Avstrijska komisija Unesca objavila projekt „Slovenskih ledinskih in hišnih imen“ na svoji spletni strani.