Opora vsem, ki opozarjajo na neuresničevanje obveznosti
Slovenski konsenz za ustavne pravice je politično široko zasnovana skupina koroških Slovencev, ki so nezadovoljni s tem, da se vse tri slovenske politične organizacije ne zavzemajo aktivno za uresničitev mednarodno in nacionalno zakonsko zajamčenih pravic koroških Slovencev. SKUP se pojmuje tudi kot opora vsem tistim, ki sto let po podpisu Senžermenske pogodbe in leto pred 100-letnico dneva koroškega plebiscita želi opozoriti na neuresničevanje obveznosti, na katere sta zavezani Koroška in Avstrija. V četrtek dopoldne je skupina svoje cilje in načrte predstavila na novinarski konferenci.
Pravice še niso izpolnjene, čas za nov začetek
V mednarodnih pogodbah, zlasti v avstrijski državni pogodbi, v konvencijah in po ustavi zajamčene pravice koroških Slovencev še vedno niso uresničene, ugotavlja Slovenski konsenz za ustavne pravice. Ustaviti proces izginjanja slovenske narodne skupnosti na Koroškem, da je glavni namen pobude, ki so jo perdstavili bivši predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Rudi Vouk, bivša predsednica Zbora narodnih predstavnikov (ZNP) Sonja Kert-Wakounig, tajnik Zveze koroških partizanov (ZKP) Andrej Mohar in članica predsedstva Kluba slovenskih študentov in študentk na Koroškem (KSŠŠK) Lena Kolter. Po sto letih nespoštovanja manjšinske zaščite da je potreben nov začetek, so poudarili sogovorniki.
Na številnih področjih še mnogo odrptih vprašanj
Bližajoča se 100-letnica koroškega plebiscita da ne more biti v znamenju skupnega praznovanja, če dežela in država nista pripravljeni uresničiti ustavno zajamčene pravice koroških Slovencev. Tako zahteva pobuda SKUP na področju izobraževanja povsod na dvojezičnem ozemlju dvojezično izobraževanje od otroškega vrtca do univerze, odstranitev leta 2011 uvedene diskriminacije posameznih občanov glede slovenskega uradnega jezika, dvojezični napisi da morajo biti povsod tam, kjer so že enkrat bili zakonsko predvideni ali jih je Ustavno sodišče prisodilo.
Nadaljnje zahteve so: enakopravno upoštevanje slovenskega uradnega jezika pred uradi, razširitev veljavnostnega območja za dvojezično sodstvo na celotno dvojezično ozemlje, pri dvojezični topografiji sistemska dopolnitev seznama dvojezičnih krajev, zagotovitev in razširitev medijske oskrbe v slovenščini, valorizacija finančnega pospeševanja manjšine ter državno priznana učinkovita zastopstvena struktura nad nivojem društvenega prava.
Torej cela vrsta zahtev, ki so po mnenju pobude SKUP ustavno zajamčene, osrednje organizacije koroških Slovencev pa da se za ta vprašanja ne brigajo v zadostni meri, o vzrokih za ustanovitev pobude pravi Rudi Vouk.
Tudi bivša predsednica Zbora narodnih predstavnikov Sonja Kert-Wakounig je nezadovoljna z osrednjimi organizacijami koroških Slovenk in Slovencev. To med drugim tudi zato, ker po njenem mnenju ne gre tako kot si bi želeli, je obrazložila razlog za svoje sodelovanje pri tej pobudi.
SKUP je iniciativa, ki združuje ljudi iz vseh političnih taborov, je pojasnil zasnovo pobude tajnik Zveze koroških partizanov Andrej Mohar.
Tudi mladina se je pridružila pobudi, ker da je potrebno, predvsem, če gre za vprašanja ustavnih pravic, vleči za eno vrv, je ugotovila članica predsedstva Kluba slovenskih študentov in študentk na Koroškem Lena Kolter.
Pobuda SKUP je predloge in zahteve obširno zapisala v „Spomenici 2020“, ki je objavljena tudi na spletni strani te pobude.