Bila od vsega v živem stiku s slovenskimi narečji
Svoje poslanstvo, oziroma svojo poklicanost je Herta Maurer-Lausegger, po stroki slavistka in dialektologinja, spoznala v živem stiku s slovenskimi narečji, ko je nabirala praktične izkušnje na radijskih snemanjih nekoč slovenskega oddelka, danes Slovenskega sporeda ORF. Potem se je pisalo leto 1988.
Slovenska televizijska oddaja „Dober dan, Koroška“, danes tudi "Dober dan, Štajerka, je bila v povojih, del pilotne oddaje je bil zapis o uprizoritvi Pastirske igre Andreja Schusterja Drabosnjaka v farni cerkvi v Šentilju. Oba podatka sta pomenljiva, če govorimo o strokovnjakinji za narečjeslovje, Herti Maurer-Lausegger.
Dve leti vodila inštitut za slavistiko
Od leta 1984 je bila univerzna asistentka, od leta 1995 asistenčna profesorica na inštitutu za slavistiko univerze v Celovcu. Začenši 1. marca 2014 je bila dve leti predstojnica tega inštituta. Trenutno je predstojnica inštituta za slavistiko univerze v Celovcu Ursula Doleschal. Zadnji četrtek junija je imela Herta Maurer-Lausegger imela svoje zadnje predavanje pred upokojitvijo. Izbrana primera pa ponazarjata, da namerava končati še nekatere projekte. Med te sodijo Navodila za pisanje znanstvenih del in Sibiline prerokbe (v nemščini).
Vključena v bilateralni projekt z inštitutom SAZU
Slavistka in dialektologinja Herta Maurer-Lausegger je nadalje vključena v bilateralni projekt z inštitutom za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, katerega vodi z Matijo Ogrinom z inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Ko so se konec novembra lani spomnili 250-letnice rojstva Andreja Schusterja Drabosnjaka, sta Herta Maurer-Lausegger in Matija Ogrin orisala njegovo delo in njegov pomen za koroško slovensko kulturno zgodovino.