Spomnili so se Drabosnjaka

V Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu je bila v četrtek zvečer spominska slovesnost ob 250-letnici rojstva Andreja Šusterja - Drabosnjaka. Navzoči so opozorili na pomen njegovega dela za slovensko kulturno zgodovino. Podelili so tudi nagrade literarnega natečaja.

Nagrade literarnim ustvarjalcem

S predstavitvijo besedil literarnega natečaja Slovenskega prosvetnega društva Drabosnjak na Kostanjah je izzvenela spominska slovesnost ob 250-letnici rojstva Andreja Šusterja - Drabosnjaka. Monika Wieser-Zeichen je predstavila nagrajena besedila. Luise Ruhdorfer si je zagotovila tretje mesto, Stefan Feinig drugo mesto. Prvo mesto literarnega natečaja pripada Rezki Kanzian, rojakinji iz Rožeka, ki dela in živi v Gradcu.

V imenu soprirediteljev, Krščanske kulturne zveze (KKZ), Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu, Inštituta za slavistiko Univerze Alpe-Jadran v Celovcu in Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU v Ljubljani, je spregovoril Ernst Dragaschnig, predsednik SPD Drabosnjak. Ob kraju spomina in učenja, Drabosnjakovem domu, je Dragaschnig omenil nadaljnja prizorišča in posebno zaslužnega kulturnika Janeza Lesjaka.

„Izredno bogata dediščina“

Predsednik KKZ, dekan Janko Krištof je namenil pozornost uprizoritvam Drabosnjakovih del v organizaciji KKZ. Gre za ohranjanje spomina na Andreja Šusterja - Drabosnjaka in na njegovo izredno bogato dediščino.

„Fenomen v slovenski kulturni zgodovini“

Dialektologinja in etnologinja z Inštituta za slavistiko univerze v Celovcu Herta Maurer–Lausegger je izostrila misli o pomenu Andreja Šusterja - Drabosnjaka v slovenski kulturni zgodovini.

O Andreju Šusterju - Drabosnjaku je zapisala narečjeslovka in etnologinja Herta Maurer–Lausegger naslednje: „Andrej Schuster Drabosnjak (1768–1825) iz Drabosinj pri Kostanjah je najpomembnejši lik bukovništva na Koroškem. Bukovniki so bili preprosti ljudje kmečkega ali obrtniškega stanu, ki so bili vešč pisanja in branja. Drabosnjak je bil preprost kmečki človek, ki je prevajal in prirejal besedila apokrifno-religioznih vsebin, pa tudi samostojno ustvarjal. Njegovo delo obsega verske ljudske igre, apokrifne molitvenike, satirično-moralizirajoče pesnitve in ljudske knjige, ki jih poznamo iz splošno razširjene evropske kolportažne literature. Igra o izgubljenem sinu, dve različici Pastirske igre ter sešitek treh rokopisnih molitvenikov so ohranjeni kot Drabosnjakovi izvirniki. Našla sta jih dr. Pavel Zablatnik in dr. Niko Kuret leta 1956 v Zgornji vasi na Kostanjah, kot izvirniki pa so bili strokovno potrjeni šele leta 1992. Hrani jih Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika na Ravnah na Koroškem (Kotnikova zapuščina). Drabosnjakov Marijin Pasijon iz leta 1811 je ohranjen v tisku, njegove pesnitve in nekatera ostala dela so ohranjena v poznejših prepisih, priredbah in ponatisih ali pa je njihovo nahajališče neznano.“

„Skušamo odkriti čim več rokopisov“

Predavatelj z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU Matija Ogrin je predstavil nekaj vidikov „Kritične izdaje starejših slovenskih besedil in njihov kulturni pomen“.

Ponatis originala Drabosnjakovih pesmi

Monika Wieser-Zeichen je opozorila tudi na knjigo „Parodije in satirične pesmi“ A. Š. Drabosnjaka, na svetlo je prišla pri založbi Drava.

Vokalna ekipa SVRŽ je poskrbela za živo in duhovito glasbeno izročilo Andreja Šusterja - Drabosnjaka, Alex Schuster pa z recitalom dveh rajmov. Hanzi Lesjak, Hanzi Sticker in Stefan Ressmann pa so izvedli tri pesmi iz Drabosnjakove pastirske igre.