V Celovškem gradu, kjer je danes muzej moderne umetnosti na Koroškem (MMKK), je bil med drugo svetovno vojno nastanjen gestapo, na deželnem sodišču pa je zloglasni sodnik Roland Freisler za časa nacizma upornike in upornice režima obsodil na smrt. Tam je danes na spominsko stelo vklesanih 47 imen žrtev, ki so bile obglavljene v Berlinu, na Dunaju in v Gradcu. Med njimi tudi 13 koroških Slovenk in Slovencev, ki so bili 29. aprila 1943 obglavljeni v sivi hiši na Dunaju.
„Storili pogumen korak upora proti nacistični državi“
„Danes se želimo spomniti teh žensk in moških, ki so se uprli nacističnemu nasilju. Še posebej v takšnih časih se ne smemo pozabiti na njihova herojska dejanja. Spoštljivo in z ljubeznijo se priklonimo njihovemu pogumu in predanosti za pravico in svobodo. Za žrtve seveda nič več ne moremo storiti. Za njihove družine pa je pomembno, da se javno prizna, da njihovi sorodniki niso bili brezčastni ali kršitelji zakona, ampak so storili pogumen in pomemben korak upora proti nacistični državi ter s tem prispevali k osvoboditvi Avstrije“, je na petkovi slovesnosti med drugim dejal predsednik društva Memorial Kärnten/Koroška, Alexander Petritz.
„Pomembno, da ne pozabimo, kaj se je tukaj zgodilo“
Na mestu, kjer je za časa nacizma gestapo trpinčil ljudi, je trenutno na ogled 47 hlodov, podrtih dreves torej, ki simbolizirajo tudi število obglavljenih. Gre za instalacijo umetnice Zenite Komad, od zgoraj gledano pa razkrijejo hlodi stavek „Der Krieg ist aus, vojna je končana“. Namestnica deželnega glavarja, Gaby Schaunig (SPÖ) je ob tej priložnosti med drugim ugotovila, da „gre za dokaz moči civilne družbe, da si povrne kraje, kjer so žrtve s svojim življenjem prispevale k temu, da se ta normalnost življenja lahko znova vzpostavi. Še bolj pomembno pa je, da ne pozabimo in se spomnimo, kaj se je tukaj zgodilo“.
„To je zelo dobra tradicija“
Predsednik deželnega sodišča Bernd Lutschounig je pribil, da ima spominska prireditev za žrtve nacionalsocializma tradicijo. Opozoril je na pomen ohranjati spomin na to in, da se ta prireditev redno odvija
„Na sodne odločitve so namreč vplivale moralne predstave, ki so se nahajale izven zakona. To je bila t. i. volja ljudstva, brez da bi kdo vedel, kaj točno to pomeni. To je bilo zelo nevarno razvojno obdobje, ki je pripeljalo do tega, da so bile tukaj v deželnem sodišču v Celovcu izrečene smrtne kazni za dejanja, ki si jih danes ne moremo niti najmanj predstavljati. Prireditev je namenjena predvsem spominu na žrtve te nacistične krivične pravice, in moje spoštovanje, naše spoštovanje, je namenjeno ljudem, ki so temu uporu nasprotovali in prispevali k temu, da lahko živimo v svobodni demokratični družbi“, je dejal Lutschounig.
„Dosledno zagotavljanje znanosti je ključnega pomena“
Delo znanstvenikov je danes nepogrešljiv del spominske kulture – a ti se pogostokrat soočajo s precejšnjimi težavmi. Zgodovinska raziskava je ključna osnova za razvoj demokratične kulture spomina, dosledno spodbujanje in institucionalno zagotavljanje znanosti pa ključnega pomena, je dejal zgodovinar Peter Pirker. Ob tem pa tudi dodal, da delovanja posebnega sodišča v Celovcu ni mogoče raziskovati, ker so bile akte tega sodišča večinoma uničene v 60. letih.
„Zato nam ni mogoče zajeti osrednje institucije lokalne krivične pravice nacistične države, njenih sodnikov in tožilcev. Prav tako nam ni mogoče raziskati, kako je povojna pravica ravnala z odločitvami nacistične pravice, torej ali so bile sodbe razveljavljene in obsojeni rehabilitirani. Na žalost je bila zgodovinska raziskava z omejitvami zakonodaje v zadnjih letih otežena. In raziskovanje se giblje v pravnem sivem območju, če želimo na primer delati z izjavami prič in obtoženih iz takšnih postopkov“, je na spominskem pohodu v Celovcu, ki ga letno prireja društvo Memorial Kärnten-Koroška, dejal Pirker.
Spominska slovesnost 9. maja na Dunaju
Kar več organizacij, med njimi KZ-Verband, Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju (KSŠŠD) ter Zveza koroških partizanov (ZKP) pa 9. maja pod geslom „Dan osvoboditve – zahvala antifašističnemu uporu“ vabi na Dunaj, pravi tajnik Zveze koroških partizanov Nikolaj Orasche.