Na Brdu pri Kranju je v sredo potekalo 7. zasedanje Skupnega odbora Slovenija-Koroška. Koroški deželni glavar Peter Kaiser se je tudi na štiri oči sestal s slovensko ministrico za zunanje in evropske zadeve Tanjo Fajon. Opoldne sta oba na tiskovni konferenci spregovorila o rezultatih zasedanja, koroški deželni glavar pa je že pred tem bil dosegljiv za Slovenski spored ORF po telefonu.
Fotostrecke mit 10 Bildern
„Resnično uspešno in v dobrem prijateljskem duhu“
Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je zasedanje skupnega odbora in tudi dvostransko srečanje s Kaiserjem označila za resnično uspešno in v dobrem prijateljskem duhu. „Dosegli smo kar nekaj izboljšav, predvsem ko gre za življenje ljudi na obeh straneh meje, čemur je tudi namenjen ta skupni odbor,“ je na novinarski konferenci izpostavila ministrica, ki da jo veseli konstruktiven, odprt dialog pri vseh vprašanjih.
Kot je povedala, sta s Kaiserjem govorila tudi o odprtih aktualnih vprašanjih, na katere opozarja slovenska manjšina, zlasti na področju ohranjanja slovenskega jezika in njegove uporabe. „Izrazila sem prošnjo deželnemu glavarju za njegovo osebno podporo in podporo deželne vlade prizadevanjem manjšine za ohranjanje jezika, kulture in narodne identitete,“ je dejala ministrica.
Fleksibilnost pri vrtcih, krepitev glasbene šole
Pozdravila je v sredo napovedano pripravljenost koroškega deželnega glavarja za dodatno fleksibilnost pri zaposlovanju dvojezičnih vzgojiteljev in vzgojiteljic ter jezikovnih asistentov in asistentk. Kot je pojasnil Kaiser, bodo v vrtce vključili več slovensko govorečih pedagogov oziroma pedagoginj. Takšno izobraževanje želijo razširiti tudi na jasli in na zasebne vrtce. Hkrati je napovedal tudi krepitev slovenske glasbene šole, ki je postala sestavni del glasbenega izobraževanja na Koroškem.
Sogovornika sta izpostavila tudi velik pomen dobrih prometnih povezav in izboljšanja prometne pretočnosti. Ob tem sta se spomnila nedavnega preboja druge cevi avtocestnega predora Karavanke. Kot je povedal Kaiser, so se dogovorili tudi, da se bodo skupaj lotili prenove prezračevanja in osvetlitve predora Ljubelj.
„V našem skupnem interesu je tudi sodelovanje na področju zaščite, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,“ je izpostavila Fajon in se Avstriji še enkrat zahvalila za solidarnost med lanskimi poplavami. V sredo da je bilo govora o tem, kako zagotoviti zakonske podlage, da bo medsebojno pomoč mogoče zagotavljati v vsakem trenutku. Fajon je napovedala, da si bodo prizadevali za sklenitev posebnega sporazuma o zagotavljanju nujne medicinske pomoči v obmejnem pasu.
Gospodarsko sodelovanje
Ob priložnosti zasedanja so se ponovno zavzeli tudi za nadaljnji razvoj gospodarskega sodelovanja. Dnevno na delo iz Slovenije v Avstrijo hodi najmanj 25.000 Slovencev, od tega kar tretjina na Koroško, je pojasnila ministrica. „Naše gospodarsko sodelovanje je razvejano in zelo dobro. S Koroško ustvarimo deset odstotkov celotne slovenske blagovne menjave z Avstrijo,“ je povedala.
Spodbudno se ji zdi, da je bilo na tokratnem zasedanju podanih veliko novih pobud za tesnejše sodelovanje tudi na področju znanosti in raziskav, kar bo, kot je prepričana, pripomoglo k večji konkurenčnosti skupne regije.
Sogovornika sta poudarila tudi pomen poglabljanja čezmejnih vezi na kulturnem in drugih področjih ter posebno pozornost namenila športu. Strinjala sta se, da se skupaj s Furlanijo – Julijsko krajino še letos skupaj z nacionalnimi olimpijskimi komiteji dogovorijo o organizaciji mladinskih zimskih olimpijskih iger. Te bi lahko služile kot korak k uresničitvi ideje o olimpijskih igrah treh dežel.
Pomisleki zaradi nuklearke…
Beseda pa je stekla tudi o področjih, na katerih Slovenija in avstrijska Koroška nimata enotnega mnenja. „Teh področij ni veliko, me pa veseli, da se lahko o njih pogovorimo na prijateljski ravni,“ je dejal Kaiser, ki je omenil izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem in slovenski strani sporočil varnostne pomisleke.
…in nadzora na meji
Fajon pa je v zvezi z začasnim nadzorom na meji, ki ga Avstrija izvaja že deveto leto, ponovila stališče, da je Slovenija prepričana zagovornica obnove prostega prehajanja meja v schengenskem območju. „Tudi evropska komisija je državam članicam priporočila, da mejni nadzor nadomestijo z drugimi ukrepi,“ je dejala ministrica.