„Dan žena“: materinščina v žarišču

Za mednarodni dan žensk 8. marca je Zveza slovenskih žena v soboto vabila v Kulturni dom na Radiše. V žarišču je bila materinščina. Eva Hartmann z Inštituta za večjezičnost in transkulturno izobraževanje Pedagoške visoke šole je v svojem govoru zastavila vprašanje: kaj sploh pomeni pojem „materinščina“ oz. „materni jezik“?

Na orglicah in kitari je za glasbeno spremljavo poskrbel Nuži Wieser. Željo, da mir zavladal bi povsod, je izrazila Otroška skupina SPD Radiše. O jeziku in identiteti pa so govorili mladi v kratkih filmskih odlomkih projekta „fluid identities“.

Fotostrecke mit 12 Bildern

Enakost med spoloma, varstvo pred diskriminacijo in enake možnosti sodijo med temeljne človekove pravice, o katerih je govorila predsednica Zveze slovenskih žena Daniela Topar.

Predsednica Daniela Topar je spomnila na letos umorjene ženske v partnerskih odnosih. Z vidika demokratične soudeležbe pa je poudarila pomen volitev v Evropski parlament.

Kakor je v pozdravnih besedah dejala predsednica Zveze slovenskih žena Daniela Topar, bo kulturni center UNIKUM skupaj z iniciativo "Schauräume“ meseca aprila popeljal poteh žensk in njihovih dosežkov – med drugim tudi koroških Slovenk, ki so se borile za obstoj slovenskega jezika doma in v izobraževalnih ustanovah.

Pogosto spregledan in podcenjen prispevek žensk k družbi je podčrtal predsednik SPD Radiše Aleksander Tolmaier.

Ženske igrajo pomembno vlogo, ne le v družinskem življenju, temveč tudi v poklicnem in družbenem. Prizadevanja za enakopravnost žena se ne končanjo nikoli, za enakopravnost si morajo prizadevati vsi, tudi moški, je ocenil Anton Novak, generalni konzul Slovenije v Celovcu. Omenil je tudi pomanjkanje dvojezičnih vzgojiteljic in vzgojiteljev, ter dvojezičnih učiteljic in učiteljev, ter vpis na pedagoške ustanove.

Občinska odbornica stranke zelenih v Celovcu Sonja Koschier, ki je spregovorila v imenu poslanke zelenih v parlamentu Olge Voglauer, je omenila skupno pobudo, v kateri so 7. marca ženske preko strankarskih opredelitev skupno zahtevale dejanja proti nasilju nad ženskami. Potem pa se je ustavila pri pojmu „feminizem“, ki da ga še vedno spremlja nezaupanje. Pa naj ne bi bilo tako, je dejala Sonja Koschier.

Skupni slovenski jezik je, ki nas opredeljuje kot etnično manjšino ali skupnost, je ugotovila Eva Hartmann z Inštituta za večjezičnost in transkulturno izobraževanje Pedagoške visoke šole.

Človekove pravice med drugim vključujejo pravico do izobraževanja. Z vidika narodne skupnosti nas to privede do usvajanja jezikov. Znanstvene raziskave potrjujejo, da koristi učenje novih jezikov tudi učenju materinščine oz. prvega jezika.

Kakšno je bilo in je glede na dva jezika usvajanje jezikov pri otrocih, ob naslonitvi na osrednjo temo za „Dan žena“ ponazarja Dimitriya Dimitrova Wutti, v Borovljah voditeljica dvojezične Montessori skupnosti malčkov „Jaz in Ti“. Dva jezika da nista problem, če starša tako želita.

Proslave na Radišah se je udeležila tudi delegacija Taboriščnega odbora Ravensbrück pri Zvezi združenj borcev za vrednote Narodnoosvobodilnega boja (ZZB NOB) Slovenija, ki jo je vodil predsednik Matjaž Špat.

Poglejte televizijski prispevek o prireditvi: