Prvi dan narodnih skupnosti sega v leto 2010
Prvič so vse avstrijske narodne skupnosti dobile priložnost, da se z vso svojo jezikovno in kulturno raznolikostjo lahko predstavijo v parlamentu leta 2010. Takrat je bila gostiteljica tedanja predsednica parlamenta, medtem že pokojna Barbara Prammer (SPÖ). Dan avstrijskih narodnih skupnosti v parlamentu naj bi po njeni zamisli prispeval k spremembi perspektiv v manjšinski politiki in naj bi dal reševanju številnih odprtih vprašanj manjšinske zaščite novega zagona.
Spomnimo, da so leta 2010, devet let po razsodbah ustavnega sodišča o dvojezični topografiji, bili na Koroškem še daleč od tega, da bi postavili dodatne dvojezične krajevne napise. Pereča tema pa je bila tudi že takrat reforma zakona o narodnih skupnostih. Za table so medtem našli kompromis, sodobnega manjšinskega zakona pa še vedno ni – in to čeprav je zdajšnja tirkizno- zelena vlada zapisala reformo zakona celo v svoj vladni program.
Fotostrecke mit 10 Bildern
Kvaliteta demokracije se odraža v odnosu države do svojih manjšin, je ob prvem dnevu narodnih skupnosti v parlamentu leta 2010 poudarila Barbara Prammer. Njen naslednik Wolfgang Sobotka (ÖVP) pa je v pozdravnem nagovoru v torek med drugim uvodoma poudaril pomen takih prireditev, ki da odpirajo vrata tistim, ki da jih je treba podpirati in jim nuditi in ponuditi pomoč. Z velikim ponosom je Sobotka tudi poudaril, da je brošura o parlamentu na voljo odslej tudi v vseh jezikih avstrijskih narodnih skupnosti. Dan je, tako predsednik parlamenta, dobra priložnost za medsebojno spoznavanje in razumevanje.
Druga gostiteljica dneva narodnih skupnosti je predsednica državnega sveta, Korošica Claudia Arpa, ki je v nagovoru spomnila tudi na položaj doma.
Tudi, če so dnevi kot današnji načelno pozitivni in tudi pomembni, rešiti odprtih vprašanj narodne skupnosti pa ne morejo. To ostaja v rokah in odgovornosti avstrijske politike in zakonodaje, je ugotovila predsednica sosveta za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja, Augustine Gasser. Še posebno da gori v vprašanju manjšinsko-šolskega zakona, poudarja.
Zelo podobno vidi položaj in odprta vprašanja podpredsednik sosveta, in predsednik Zbora Narodnih predstavnikov (ZNP) Nanti Olip.
Pod geslom „dialog povezuje – zvezni minister in ministrica v pogovoru“ sta navzoče nagovorila tudi ministrica za ženska vprašanja, družine, integracijo in medije Susanne Raab (ÖVP), ki je pristojna tudi za narodne skupnosti, stališča ministrstva za izobraževanje, znanost in raziskave pa je v zastopstvu ministra Martina Polascheka podala vodja oddelka za razvoj človeških resurs na zveznem ministrstvu, Margareta Scheuringer.
V panelu z naslovom Mladina in prihodnost, so prisluhnili tudi mladim pripadnikom narodnih skupnosti, ki so predstavili , kako si predstavljajo učinkovito in proaktivno manjšinsko politiko.
Popoldanski spored je namenjen predvsem večjezičnemu druženju ob petju in glasbi, med drugim z nastopom kvinteta Donet iz Šmihela. Ob 30-letnici uradnega priznanja avstrijskih Romov kot avtohtone narodne skupnosti pa bo tudi odprtje razstave z naslovom „Avstrijski Romi 30 let priznani, 600 let v Avstriji“.