Tudi zgodovinarko Liso Rettl je v spremni besedi imenoval Heinz Fischer kot zvezni predsednik, ko je imenoval zaslužne osebnosti za sodoben muzej novejše zgodovin na kraju nekdanjega zločina. To je bilo leta 2014, ob izidu zgodovinske monografije o Peršmanu. V čertek je Lisa Rettl prejela Rizzijevo nagrado Zveze slovenskih organizacij (ZSO) in Slovenske prosvetne zveze (SPZ). Podeljujeta jo za vzorne iniciative v prid medkulturnemu sodelovanju.
Tako spomin na obglavljene 29. aprila 1943 na Dunaju, kakor spomin na usode odpornikov proti nacizmu je zgodovinarka Lisa Rettl vključila v razstavo z naslovom „Was damals Recht war…“ leta 2010 v Domu umetnikov v Celovcu, nadalje biografski dokumentarec o življenju Helge Emperger. Govori o usodi njene matere Marije Peskoller. O žrtvah v podružnici koncentracijskega taborišča Mauthausen na Ljubelju sta Lisa Rettl in Peter Pirker pisala v monografiji z naslovom "Ich war mit Freuden dabei!“ o nacističnem zdravniku Sigbertu Ramsauerju, pravtako leta 2010.
Leta 2014 pa je prišla na svetlo zgodovinska monografija z naslovom „Peršman“. Vse tri avtorice, Gudrun Blohberger, ter zgodovinarki Lisa Rettl in Claudiae Kuretsidis-Haider so nemško govoreče. Izbrani primeri ponazarjajo, kar postavljata v središče Zveza slovenskih organizacij in Slovenska prosvetna zveza z Rizzijevo nagrado. Prav na znanstvene raziskave o Peršmanu navezuje Zdravko Haderlap, ki je spregovoril o slavljenki, zgodovinarki Lisi Rettl.
Pevke in akordeonist vokalne skupine „Praprotnice“ so z izbrano glasbo oblikovali slovesno podelitev Rizzijeve nagrade v deželnem arhivu v Celovcu. ZSO in SPZ sta podelili letošnjo Rizzijevo nagrado kot znak spoštovanja do nagrajenke, je slovesno vročitev v deželnem arhivu sklenil poslujoči predsednik SPZ Mitja Rovšek.
Fotostrecke mit 12 Bildern
„Lisa Rettl je z vsemi svojimi dosežki in prispevki več kot dostojna dobitnica letošnje Rizzijeve nagrade“ je za Zvezo slovenskih organizacih v pozdravnih besedah poudaril predsednik ZSO Manuel Jug.
O številnih in velikih zaslugah za medkulturno solidarnost, za znanstveno delo in dosežke, zlasti na področju spominske kulture koroških Slovencev in Slovenk, tako besede predsednika ZSO Manuela Juga, je spregovoril avtor, režiser, koreograf in plesalec Zdravko Haderlap. Slavilne besede so bile prvenstveno izpod peresa Vide Obid, za katero je prevzel laudatio.
Fotostrecke mit 12 Bildern
„Z ureditvijo muzeja je bil narejen prvi korak do ureditve spominskega kraja. Drugi korak je sledil leto pozneje z odkritjem nenavadnega spomenika“, v članku z naslovom „Od kraja zločina do kraja spominjanja“ piše zgodovinarka Lisa Rettl. (str. 218) v zgodovinski monografiji „Peršman“. Zločin pri Peršmanu in spomenik sta Liso Rettl dolgo zaposlovali, je mdr. dejal Zdravko Haderlap.
Kakor sta zapisali ZSO in SPZ, je zgodovinarka ter posredovalka spominske kulture koroških Slovencev Lisa Rettl dosledno in premišljeno opozarjala na dogajanja in zločine nacionalsocializma, predvsem katere so utrpeli koroški Slovenci.
Rizzijeva nagrada je sicer še ena v zajetnem nizu priznanj – za monografijo „Peršman“ sta skupaj z Gudrun Blohberger prejeli nagrado Hansa Maršaleka, Rizzijeva nagrada pa pomeni Lisi Rettl zelo veliko.
Lisa Rettl je na univerzah v Gradcu in v Celovcu študirala anglistiko in zgodovino ter leta 2003 doktorirala na področju antifašistične zgodovinske kulture na Koroškem.
Podelitev Rizzijeve nagrade bo tudi tema v slovenski televizijski stalnici „Dober dan, Koroška – Dober dan, Štajerska“ v nedeljo ob 13.30 uri na mreži ORF 2.