Odsev zgodovine ploščadi pred celovško stolnico skozi stoletja je zbornik „Koroška_Kärnten“ Wege zu einer befreienden Erinnerungskultur". Lani so ga dale na svetlo Nadja Danglmaier, Brigitte Entner, Ute Holfelder in Elisabeth Klatzer. Med drugim obravnava teme, kritično osvetljene tudi na simpoziju, ki je ob 80. obletnici deportacij koroško-slovenskih družin 1942 potekal novembra lani na univerzi v Celovcu kot dogodek Slovenskega znanstvenega inštituta (SZI) in soprirediteljev. V referatih je bil med drugim omenjen kraj, kateremu namenja pozornost iniciativa „Koroška /Kärnten gemeinsam erinnern – skupno ohranimo spomin“ – Initiative Domplatz.
Za uveljavitev spominske kulture v kontekstu
Tretjič bo ploščad pred celovško stolnico ob 18. uri prizorišče srečanja „Svobodni! Befreit!“ – „Ein Fest dem Widerstand – Praznujmo upor“. Ob raznolikih pogledih, ki jih prinašajo besedila zbornika, je skupna želja vseh, da bi se uveljavila spominska kultura v ustreznem kontekstu. Predvsem se to nanaša na interpretacije brez kritične distance do tega, kar se je dogajalo maja 1945, pravi podpredsednica društva Peršman Eva Hartmann, ki bo z Nadjo Danglmaier povezovala dogodek.
Spored bo pester. Z nagovorom pisatelja in literarnega zgodovinarja Dominika Srienca, z umetniško intervencijo Teatra Zora in Višje šole Šentpeter. Majda Krivograd je oblikovalka prostorske intervencije.
Razlaga spomenika o „odvlečenih“
V duhu vodila „Drug z drugim, ne drug proti drugemu“ je zasnovan petkov dogodek z začetkom 18.00 na ploščadi pred celovško stolnico. Tam stoji spomenik, za katerega zgodovinarka Brigitte Entner v članku, objavljenem v zborniku „Prispevki za novejšo zgodovino 1/2008“ uporablja izraz "Koroški „odvlečeni" iz majskih dni 1945“. V središču njene analize je obravnava teh dogodkov v koroškem političnem diskursu in zgodovinopisju ter ustvarjanje določene slike o teh dogodkih. Od leta 1947 naprej skušajo nemškonacionalni koroški krogi prikazovati „odvlečene“ v bistvu kot „nedolžne žrtve“, ki so bile likvidirane zaradi svoje „zvestobe domovini“, medtem ko udeležbo teh oseb v nacističnem sistemu (npr. v raznarodovalni politiki proti Slovencem) tajijo. Tudi del koroškega zgodovinopisja te interpretacije reproducira brez kritične distance, beremo v izvlečku njenega zapisa.