Odbor Sveta Evrope med takojšnjimi ukrepi Dunaju priporoča krepitev rabe slovenskega jezika na področju uprave, predvsem na lokalni ravni, in spodbujanje ozaveščenosti v državnih medijih o manjšinskih jezikih in kulturah kot sestavnem delu avstrijske kulturne dediščine.
Ob tem priporoča tudi krepitev rabe slovenskega jezika na sodiščih. Ker odbor ni prejel podatkov o dejanski rabi slovenščine v postopkih pred sodišči v zvezi z upravnimi zadevami, je ta kriterij ocenil najslabše.
Strokovni odbor v svojem poročilu, ki so ga objavili v sredo, na splošno ugotavlja, da kljub napredku v Avstriji ostajajo določene vrzeli pri izvajanju Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih, ki je v Avstriji začela veljati leta 2001 in vključuje slovenski, hrvaški, slovaški, češki, madžarski in romski jezik.
Odbor je po obisku v Avstriji oktobra lani izvedel analizo stanja in ugotovil, da se je obseg financiranja etničnih skupin na zvezni ravni od leta 2021 „znatno povečal“, izboljšala se je tudi podpora v prid manjšinskih jezikov, vključno s slovenščino.
Nazadovanje rabe slovenščine v vsakdanjem življenju
Strokovni odbor SE je napredek ugotovil pri ukrepih za spodbujanje rabe slovenščine, izobraževanju o slovenskem jeziku in kulturi, in omogočanju izhajanja dnevne ali tedenske publikacije v slovenščini. Nazadovanje pa so zabeležili pri rabi slovenščine na sodiščih in v nekaterih upravnih postopkih, izobraževanju učiteljev slovenščine in rabi slovenskega jezika v vsakdanjem življenju.
Poročilo strokovnega odbora Sveta Evrope na splošno ugotavlja, da kljub napredku v Avstriji ostajajo določene vrzeli pri izvajanju Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih, ki je v tej državi začela veljati leta 2001 in vključuje slovenski, hrvaški, slovaški, češki, madžarski in romski jezik.