Zavedajoč se spremenjenih izzivov in nalog žensk, je v spremni besedi odbora Zveze slovenskih žena vendar poudarjen pomen delovanja slovenske ženske organizacije tudi po osemdesetih letih. „Delo, ki ga opravljajo ženske, je pogosto prezrto, vse premalo se upošteva njihov delež v slovenski narodni skupnosti.“
Fotostrecke mit 14 Bildern
S to knjigo pa so želele dati tako ženskemu delu kot delovanju Zveze slovenskih žena mesto, ki si ga zaslužita. Želijo, da „sicer nevidno delovanje postane vidno. Ostane pa seveda odgovornost žensk za svoj delokrog, osebno življenje pa tudi družbo. Spomini na minula desetletja naj se ohranijo in mlajše generacije spodbujajo pri njihovem delu“, je zapisano v spremni besedi odbora Zveze slovenskih žena.
Z opozorilom na predhodni publikaciji avtorja Andreja Lebna 2003 („V borbi smo bile enakopravne: Uporniške ženske na Koroškem v letih 1939-1955“) ter Helene Verdel in Vide Obid leta 2012 („Šolo, ne šivanko! Milena Gröblacher. Slovenka na Koroškem v 20. stoletju“), je podpredsednica Zveze slovenskih žena, Julija Schellander-Obid, odločitev za tretjo knjigo razložila še z opozorilom na Milko Kokot, ki je bila med letoma 1996 in 2018 predsednica Zveze slovenskih žena.
Avtorici Helena Verdel in Vida Obid sta si naslov knjige „GLEJ, ta svet je tudi zate!“ sposodili od Kajuhove pesmi „Kje si, mati“. Ne da bi vedeli, da bo vlada Republike Slovenije na pobudo ministrstva za kulturo 2023 razglasila za leto pesnika Karla Destovnika – Kajuha. V borbenih osemdesetih letih prejšnjega stoletja sta jo izvajali Eda in Silvija Velik. Kakor je razložila Helena Verdel, je naslov značilen za posamezna obdobja delovanja Zveze slovenskih žena.
Helena Verdel in Vida Obid opisujeta zgodovino Zveze slovenskih žena in njene predhodnice, drugi element je biografija Milke Kokot, tretji steber so biografije članic izvršnega odbora Zveze slovenskih žena v vseh letih njenega delovanja. Vida Obid je izbrala odlomek z naslovom „Z odra v zapor“. Po vojni se je nadaljevalo kulturno delo. Zakonca Pavla in Blaž Singer sta napisala partizansko dramo in leta 1947 postavila na oder igro v petih dejanjih „Naša pot“ s poskusom gledališke obdelave antifašističnega upora koroških Slovenk in Slovencev. Opirala se je na resnične dogodke v Rožu.
Vsakoletni mednarodni dan žensk „opominja na to, da so se ženske vedno morale in se bodo še morale boriti za enakopravno, dostojanstveno mesto v družbi“, se glasi eno spoznanje v knjigi knjiga z naslovom „GLEJ, ta svet je tudi zate!“. Med političnimi cilji, za katere se je zavzemala in se zavzema Zveza slovenskih žena, je Helena Verdel posebno omenila skrb za predšolsko vzgojo otrok v slovenščini v času, ko otroški vrtci zdaleč niso bile tako razširjeni.
Knjiga Helene Verdel in Vide Obid „GLEJ, ta svet je tudi zate!“ je v knjižnem daru Slovenske prosvetne zveze 2023. O tem pa je v knjižnem centru Haček v Celovcu spregovorila Klasja Kovačič. Glasbeno je večer oblikoval Jörg Errenst na harmoniki.