V petek, 20. maja, bodo čebelarji po vsem svetu spet obeležili svetovni dan čebel. Na ta dan še posebej opozarjajo, kako pomembni so čebele in opraševalci za preživetje človeka. Slovenski čebelarji na Koroškem so in bodo pomen skrbnega ravnanja z naravo in okoljem za preživetje čebel približali otrokom dvojezičnih ljudskih šol v Bilčovsu in Šmihelu.
Osrednja prireditev s strokovnim predavanjem pa bo v četrtek, 2. junija ob 17. uri na Višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu, kjer stoji tudi „Slovenski čebelnjak“, ki ga je slovenskim koroškim čebelarjem podarila Čebelarska zveza Slovenije. Dogodek v Šentpetru skupaj s Kmečko izobraževalno skupnostjo (KIS) pripravlja ljubiteljski čebelar Janko Pečnik z Muškave.
Na Koroškem je okrog 250 do 300 slovensko govorečih čebelarjev, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s čebelami. Večinoma so vključeni v različna čebelarska društva na južnem koroškem. Niso pa povezani pod skupno oraganizatorično streho. Prav „Slovenski čebelnjak“ v Šentpetru pri Šentjakobu naj bi postal središče slovenskih čebelarjev na Koroškem, kjer bi se lahko strokovno usposabljali in osvajali strokovno izrazje tudi v slovenskem jeziku.
Zaradi pandemije doslej ambicioznih načrtov niso mogli uresničiti, so pa na dobri poti, je optimističen Pečnik. Na srečanju prihodnji teden bodo ob šolskem čebelnjaku predstavili cvetlično gredo medovitih rastlin. Zatem pa bo Domink Krušic, ki je študiral kmetijstvo, predaval o vrstah divjih čebel in opraševanju.
V kratkem filmu bodo ponazorili, kako Buckfast čebela, ki je bolj medonosna, vsebolj izpodriva avtohtono Carnico in Kranjsko sivko, kar pa ni ostalo brez posledic.
Odkar od leta 2018 vsako leto obeležujemo svetovni dan čebel, se je v družbi zavedanje o pomenu čebel za živilsko verigo, kmetijstvo in biotsko raznovrtnost povečalo. Pogled na varstvo okolja in narave postaja celovitejši, znanje prednikov, da je v ekosistemu vse med sabo povezano, se spet bolj spoštuje in upoševa, zaznava Pečnik.