V četrtek bo minil drugi teden, odkar so tiskovne agencije širom po svetu objavile vest, da je ruski predsednik v času, ko so člani Varnostnega sveta Združenih narodov v New Yorku kritizirali njegove poteze do Ukrajine, naznanil začetek vojaške operacije v Ukrajini. Dejansko je bila to napoved vojne, ki še kar traja.
Do ponedeljka, 7. marca 2022 je po podatkih Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) Ukrajino zapustilo 1,8 milijona ljudi. Werner Wintersteiner je član vodilne skupine podiplomskega programa „Izobrazba za globalno državljanstvo“ (Global Citizenship Education).
Dan po začetku vojne je objavil v glasilu „Wiener Zeitung“ komentar s srčiko sporočila v naslovu: „Mir je edina opcija“. Sprva osem točk je nekaj dni pozneje razširil v tezo, ki jo sklepa v trdnem prepričanju, da je za zagotovitev miru edina pot v ideji o nenasilju.
Predvsem Werner Wintersteiner meni, da bi bil namesto dobav orožja čas za mirovniške iniciative – na čelu z nevtralnimi državami Avstrijo, Finsko, Švedsko in Irsko.
Medtem komentar Wintersteinerja v glasilu „Wiener Zeitung“, strnjen v osem točk, navajajo tudi drugi spletni portali. Nazadnje zaradi kritičnega pogleda na zahodno mirovniško gibanje.
Skrajni čas je torej, da se vojna konča. Predvsem pa je čas za razmišljanja o deeskalaciji, poudarja Wintersteiner.
Kaj pravi Werner Wintersteiner kot bivši ustanovitelj in nekdanji vodja centra za mirovno raziskovanje in izobraževanje za mir na univerzi Alpe Jadran v Celovcu na pripombo, da se je vztrajno ponavljajoče se geslo „Nikoli več“ sesulo v nič?
Čeprav je Wintersteiner prepričan pristaš pacifizma, ima svoje dvome.
Namesto severnotlantske zveze NATO naj bi postala najpomembnejša Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), je v svojem blogu razmišljal Werner Wintersteiner. Po svojem komentarju ob začetku vojaške agresije je 1. marca 2022 objavil na strani CPD Policy Blog še prispevek z naslovom: „Deeskalacija, premirje, iskanje miru“ (Deeskalation, Waffenstillstand, Friedenssuche).
Wintersteiner je med drugim eden od štirih soizdajateljev zbornika „Slovenija- Österreich. Befreiendes Erinnern – Osvobajajoče spominjanje. Dialoško obravnavanje zgodovine. Dialogische Aufarbeitung der Vergangenheit“. Obsega nad 660 strani, v poglavju „Perspektive prihodnosti“ objavlja članek „Etika in estetika spomina. Esej kot komentar k projektu Mirovna regija Alpe-Jadran (PRAA)“.