Pozornost posveča slovenskemu življu na Gurah
Medtem upokojeni poslovodja Univerzitetnega kulturnega centra UNIKUM Gerhard Pilgram je vso svojo pozornost na začetku pandemije koronavirusa usmeril na območje Gur, vse pa zbral za pohodniški vodnik „Näher rücken“ na več ko 300 straneh. Ob glavnem protagonisu Gerhardu Pilgramu je pri opisu krajev sodelovalo še mnogo ljudi, ki so že pred tem v svojih objavah obravnavali razline vidike življenja pred pragom koroške prestolnice.
Jedro tiskovine so izbrane poti s spremljevalnimi besedili vidnega in nevidnega. Res je vodnik napisan v nemščini, kraji, skozi katere vodi bralke in bralce, pa so ali dvojezični, spet drugi po uporabljenem izročilo do plebiscita 1920 pretežno slovenski, danes pa kot takšni sploh niso več prepoznavni, kar je že ob izidu knjige novembra lani omenil poslovodja Univerzitetnega kulturnega centra UNIKUM Emil Krištof.
V knjigi je predstavljenih 18 poti, 72 opisov vasi, 31 priporočil za okrepčilo, ter fotografije in pohodniške karte.
Slovenščine v mnogih krajih ni več opaziti
Kulturni in jezikovni boj minulih 150 let ni ostal brez posledic: v mnogih obrobnih krajih se najdejo slovenske sledi le še v ledinskih in krajevnih imenih. Kdor stopi na pokopališče ob mogočni proštiji v Podkrnosu, bo na levem zidu starega pokopališča odkril prenovljeno obzidje z nagrobniki, ki pričajo o delovanju slovenske duhovščine. Le kakšen kilometer oddaljen je Žrelec. Tu je v času plebiscita deloval duhovnik Janko Arnejc. Ko je potem 67,3 % ljudi glasovalo za obstanek v Avstriji, je Arnejc bežal v takratno Jugoslavijo.
Za Podkrnos in Žrelec kot izbrana primera je mogoče v pohodniškem vodniku najti obširen zgodovinski zapis. Ta posebnost je tudi rdeča nit celotne knjige, ki bralkam in bralcem širi obzorja v v mnogokaterem pogledu. V povezavi z Žrelcem in Radišami s poglobljenim pogledom na nasilno pregnane slovenske družine 14. in 15. aprila leta 1942. Na leta 1996 postavljeni spomenik Zveze slovenskih izseljencev na Radišah, danes Zveze slovenskih pregnank in pregnancev in tudi na 27. oktober 2012 z blagoslovom jeklenega odlitka, delo in darilo umetnika Valentina Omana.
Vir v vodniku tudi knjiga Andreja Moharja
Omembe vredna je tudi dosledna uporaba krajevnih imen v obeh deželnih jezikih. Kakor ob primeru Radiš (str. 132) in delovanja tamkajšnjega Slovenskega prosvetnega društva za obstoj jezika in kulture, so tudi za druga središča Bilčovs (S. 253)ali Kotmaro vas (S.231) podane obširne kulturno-zgodovinske razlage. Ob delovanju krajevnih društev tudi o protifašističnem odporu na območju Gur. Loga vas (S.317) pa je sploh poseben primer spreminjajoče se jezikovne podobe kraja, neglede na to, da je na pokopališču obelisk z napisom v obeh jezikih, do leta 1970 pa je stal ta skromen betonski nagrobnik Zveze koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora.
En vir o odporu proti nacizmu je knjiga Andreja Moharja „Otoki spomina – Partizanska spominska obeležja na južnem Koroškem“ iz leta 2018. Kakor je na koncu knjige zajeten pregled uporabljene literature za pohodniški vodnik Univerzitetnega kulturnega centra UNIKUM „Näher rücken“, ki je izšel pri založbi Drava.