Pot iz Potoč v Libeliče 2018, leto navrh z Luž k sveti Ani v Koprivni in lani pohod med Komljem in Strojno bodo pobudniki projekta z naslovom „Gemeinsam 2020 skupno“, ki je nastal v luči stote obletnice plebiscita, ob ustreznem vremenu nadgradili v soboto, 2. oktobra, s potjo iz Zagorič preko Sovč do italijanske državne meje in nazaj.
To bo hkrati višek letošnje konference „Gemeinsam 2021 skupno“ pod krovom političnega izobraževanja Mohorjeve. Pozornost ob omizjih in panelih bo tokrat usmerila na Razvoj pravic narodnih skupnosti.
Zgodovinar Teodor Domej je pred dvema letoma objavil članek: Verska in jezikovna raznolikost in (ne)strpnost v 18. stoletju – ziljski (podtalni) protestanti na prehodu v tolerančno obdobje. Na spletu digitalne knjižnice Slovenije v opisu članka beremo: „Po Zagoričah, koroški vasici na vznožju Peči na današnji tromeji med Avstrijo, Italijo in Slovenijo, je poimenovana skupina evangeličanov, ki je bila v prvem obdobju po objavi tolerančnega patenta (1781) edina evangeličanska skupnost slovenskega jezika na ozemlju t.i. habsburških dednih dežel“.
V evangeličanski cerkvi v Zagoričah bosta škofov vikar in stolnični prošt Engelbert Guggenberger in superintendent evangeličanske cerkve Manfred Sauer obhajala ekumensko pobožnost, s katero bosta uvedla premišljevanja o srečevanju.
Za cerkev sv. Servacija v Sovčah (Seltschach) v knjigi „Slovenski križevi poti v cerkvah južne Koroške" avtorica Veronika Urank-Olip navaja: „Po jeziku sodeč so napisi iz druge polovice 19. stoletja. Očitno so pri obnavljanju križevega pota bohoričico prečrkovali s posodobljeno gajico. Vsebina je verjetno ostala nedotaknjena, saj je moralo biti besedilo usklajeno z upodobitvami na slikah“.
Ugled slovenščine na Koroškem v primerjavi z drugimi jeziki so vzeli v pretres na Inštitutu za večjezičnost in transkulturno izobraževanje Pedagoške visoke šole na Koroškem, kjer je visokošolski profesor Daniel Wutti. Srčiko sporočila bodo vnesli na konferenci Mohorjeve „Gemeinsam 2021 skupno“. Posebno pa še izsledke sklepnih del prvi dan, v četrtek, 30. septembra dopoldne („Jeziki odpirajo miselne svetove. Jeziki dovoljujejo razumevanje. Jeziki povezujejo“).
„Politična participacija manjšin“ je ena temeljnih zahtev Federalistične unije evropskih narodnosti (FUEN). Martha Stocker, političarka južnotirolske ljudske stranke in dolgoletna članica predsedstva in podpredsednica FUEN je članica projektne ekipe, s katero sta Martin Pandel in Gerhard Hafner postavila v žarišče konference „Razvoj pravic narodnih skupnosti“. Martha Stocker je leta 2017 prejela Einspielerjevo nagrado Narodnega sveta koroških Slovencev in Krščanske kulturne zveze za dolgoletni angažma za potrebe narodnih skupnosti na mednarodni ravni.
Omizja s čezmejnimi pohodi so od leta 2018 naprej del političnega izobraževanja Mohorjeve. Njen izobraževalni referent Martin Pandel z Gerhardom Hafnerjem z Inštituta za mednarodno in evropsko pravo ter mednarodne odnose na dunajski univerzi skrbi za to, da dejansko doživijo vsebinsko zapolnitev ideje, izoblikovane v projektni skupini (Gerhard Hafner, Karl Hren, Heinrich Neisser, Martin Pandel, Jürgen Pirker, Günther Rautz, Kathrin Stainer-Hämmerle, Martha Stocker in Daniel Wutti).
Direktor Mohorjeve družbe Karl Hren, po stroki politolog, bo izpeljal zaključke iz dosedanjih spoznanj. Dosedanje objave zaobjemajo že cel sveženj.
Konferenca „Gemeinsam 2021 skupno“ s potjo iz Zagorič preko Sovč do italijanske državne meje bo tudi tema v slovenski televizijski oddaji „Dober dan, Koroška/ Dober dan, Štajerska“ prihodnjo nedeljo. Urednik televizijske stalnice „Servus, Srečno, Ciao“ Arnulf Prasch se je v Zagoričah pridružil članom projektne skupine „Gemeinsam 2021 skupno“ in pohodu do meje.