„Identiteta“ in „izobraževanje“ sta z ozirom na jezik dva nasprotujoča si pojma. Ljudje iščejo „identiteto“ in jo najdejo v lastnem jeziku, zaradi česar je ta pojem tesno povezan z enojezičnostjo. Temu nasproti pa sovpada „izobraževanje“ z večjezičnostjo. To spoznanje je v sredo postavil na začetek svojega uvodnega predavanja o evropski večjezičnosti univerzitetni profesor Jürgen Trabant iz Nemčije. Kakor je zapisano o predavanju, „večjezična Evropa ščiti na eni strani identiteto svojih narodov z njihovimi številnimi jeziki, na drugi strani pa se osvobaja svoje pogojene ‚zaprtosti‘ z radikalnim, centrifugalnim skokom v jezikovno poljubnost in globalnost, (ki pa nista tuji)“.
Verena Plutzer, predavateljica z Dunaja, je v svojem razmisleku za plenarno predavanje v četrtek ugotovila: „Tako identiteta kot jezik se oblikujeta v neprestanem procesu izmenjave med ‚zunanjim‘ in ‚notranjim‘, med družbo in posameznikom. Jezik in identiteta sta med sabo neločljivo povezana.“
Misli, objavljene v trijezični brošuri za 8. mednarodni simpozij o temi „Večjezičnost – identiteta in izobraževanje“ naj ponazorijo, kar je Magdalena Angerer-Pitschko kot soorganizatorica povezala z željo, da bi simpozij prispeval k znanstvenemu povezovanju s ciljem uporabe večjezičnosti, h krepitvi jezikovnih identitet in spodbujanju izobraževalnih ponudb s področij vzgoje predšolskih otrok, šolskega pouka in visokošolskega študija.
Vladimir Wakounig, izredni univerzitetni profesor na univerzi v Celovcu, pa je prepoznaven po svojih objavah o večjezičnosti in medkulturnem izobraževanju. Skupaj z Magdaleno Angerer-Pitschko je Vladimir Wakounig zasnoval simpozij.
Dežela Koroška je za izvedbo simpozija sprostila sredstva iz zasnove „CARINTHIja2020 – dežela na potovanju skozi čas in prostor. 100 let koroškega plebiscita“.