Tokrat sožitje v širšem, globalnem pomenu
Od 6. do 8. avgusta vabi mestna občina Pliberk že drugič to poletje na praznik sožitja. Medtem, ko je bil prvi praznik sožitja pred dobrim mesecem v novem šotoru CARINTHIja na glavnem trgu v znamenju povezovanja sosedov in ljudi v alpsko-jadranski regiji, so tokrat sožitje in medsebojno sodelovanje postavili v širši, globalni kontekst. Med drugim gre za varstvo okolja in boj proti spremembi podnebja, ki ga človeštvo še lahko upočasni, vendar le, če se vsi zavedajo, da je za ohranitev življenjskega prostora res treba nekaj storiti.
29. julija, tako zgodaj kot še nikoli, je bil svetovni dan izčrpanosti zemlje, pomeni, da smo porabili že vse biološke vire, ki jih zemlja lahko obnavlja skozi vse leto. Od zdaj naprej živimo tako rekoč na kredit, račun bodo morale plačati naslednje generacije.
Temo podnebnih sprememb bo obiskovalcem praznika sožitja v Pliberku na poseben način približal eden najbolj priznanih znanstvenikov v Nemčiji, astrofizik Harald Lesch. Mnogi ga poznajo iz televizijskih dokumentarcev Terra X, v nemško govorečem prostoru pa tudi po televizijski oddaji Lesch’s Kosmos, v kateri zelo kritično, pa tudi dokaj zabavno predvsem pa za vsakogar razumljivo osvetljuje zelo kompleksno tematiko.
V Pliberku bo Harald Lesch nastopil skupaj z mednarodno zelo priznanim klasičnim ansamblom Merlin z Dunaja, ki ga sestavljajo solisti chamber orchestra of Europe. Rdeča nit glasbeno političnega potovanja skozi prostor in čas je kompozicija Antonia Vivaldija „Štirje letni časi“ s pripisom Štirje letni časi v luči podnebnih sprememb.
Vivaldi je delo komponiral leta 1720, torej pred 300 leti, od štirih letnih časov imamo danes v resnici le še dva letna časa in pol, je za oddajo Leporello na Ö1 dejal Martin Walch, violinist in vodja ansambla Merlin.
Da se bodo mednarodno priznani glasbeniki po nastopih v Linzu in na Dunaju ustavili tudi v Pliberku, je velika čast, predvsem pa čaka obiskovalce in obiskovalke izreden kulturni užitek, je prepričan organizator praznika sožitja in spiritus rektor prireditvenega niza Arthur Ottowitz.
10 ali 15 let nazaj tudi v Pliberku sobivanje slovensko in nemško govorečih še ni potekalo brez narodnostnih konfliktov. Z redkimi izjemami skupnih prireditev ni bilo. Posebej hudo je bilo v času ortstafelšturma v sedemdesetih letih.
Šele, ko je Slovenija postala samostojna država, so se razmere začele umirjati, s pogledom nazaj ugotavlja Raimund Grilc, ki je bil kot kandidat ljudske stranke prav v letu osamosvojitve Slovenije leta 1991 izvoljen za župana mestne občine Pliberk. Pomembna zgodovinska zareza je po njegovih besedah bistveno prispevala, da se je tudi v domači občini začel proces zbliževanja obeh narodov sosedov, ki pa, da še ni zaključen.