Med gradiščanskimi Hrvati je ogenj v strehi: odkar so Hrvatske Novine poročale, da naj bi manjšinsko uredništvo ORF v Železnem dobilo vodjo, ki ne zna niti jezika niti ne pozna družbenih, kulturnih, jezikovnih in manjšinsko specifičnih aktivnosti in potreb gradiščanskih Hrvatov, se vrstijo protesti.
Gradiščansko hrvaška društva in ustanove pisno pozivajo generalnega direktorja ORF Alexandra Wrabetza, naj odločitev o imenovaju Madžarke Dorottyje Kelemen za novo vodjo manjšinske redakcije v deželnem studiu na Gradiščanskem še enkrat premisli. Po njihovi oceni je ogrožena samostojnost uredništva, pa tudi kakovost poročanja.
Do leta 2009 so na deželni frekvenci ORF na Gradiščanskem bile v manjšinskih jezikih le oddaje za hrvaško narodno skupnost in, v manjšem obsegu, v madžarščini. Potem je ORF spored v manjšinskih jezikih razširil tudi za Rome, Čehe in Slovake, skupno manjšinsko redakcijo za vseh pet narodnih skupnosti, ki živijo na vzhodu Avstrije, pa namestil v deželnem studiu na Gradiščanskem in jo vključil v uredništvo Gradiščansko hrvaškega sporeda.
Takrat je to bila zasilna, ali prehodna rešitev. Izkušeni hrvaški uredniki in izkušene urednice naj bi in so novim kolegom in kolegicam stali ob strani in pomagali, da se v teku časa razvijejo samostojna uredništva pod eno streho. Manjšinsko uredništvo je najprej vodil gradiščanski Hrvat Fred Hergovich, po njegovi upokojitvi pa interimistično Jurica Csenar. S 1. septembrom odhaja tudi Csenar v pokoj, za njegovo naslednico je direktor deželnega studia v Železnem Werner Herics predlagal Dorottyjo Kelemen.
Urednica je zaposlena pri nemškem sporedu deželnega studia, kjer med drugim moderira magazin „Burgenland heute“, zaradi njenih madžarskih korenin, njen oče je leta 1956 zbežal z Madžarske na Dunaj, pa je tudi moderatorka madžarske televizijske oddaje iz deželnega studia „Adj´ Isten Magyarok“.
Če bi Kelemenova prevzela vodstvo manjšinske redakcije, bi se, poleg vsebinskih pomislekov, ki jih imajo gradiščanski Hrvati, po sili razmer spremenil tudi komunikacijski jezik na urednišvu, hrvaščina bi stopila v ozadje. Samostojnost in tudi jezikovna avtonomija hrvaškega uredništva z vodjo, ki ne prihaja iz vrst hrvaške narodne skupnosti, da ne bi bila zagotovljena. Na to je v pismu generalnemu direktorju Wrabetzu opozoril tudi predstavnik nardnih skupnosti v svetu publike Josef Buranits. ORF sam pa da bi v javnosti lahko izgubil verodostojnost glede uresničevanja javnopravnega naloga.
Podobne argumente sta v pismu generalnemu direktorju navedla tudi vodja manjšinske redakcije na Dunaju Silvana Meixner in vodja slovenskih sporedov ORF Marijan Velik.
V diskusijo se je vjklučil tudi Center avstrijskih narodnosti (CAN) na Dunaju. Predsednik centra Marjan Pipp glede na posebno situacijo manjšinske redakcije v Železnem zahteva avtonomne redakcije za vseh pet narodnih skupnosti, ki so doslej združene pod eno streho.