Predstava bi pravzaprav morala biti že lani kot eden od štirih projektov, ki jih je mestna občina Pliberk želela uresničiti v nizu dogodkov "CarinthiJa 2020 ob 100-letnici koroškega plebiscita. Zaradi pandemije koronavirusa so morali projekt preložiti. Da je prišo drugače pa je tudi posledica nenadne smrti Kresnika leta 2019, tik pred njegovim 80. rojstnim dnevom.
Prvotne načrte je prekrižala smrt
Po uspešni produkciji v sklopu evropske razstave 2009 „Ta roka bo kovala svet“, se je želel strastni plesni pionir Kresnik skupaj s saksofonistom Karlheinzem Miklinom umetniško spoprijeti z zgodovino Koroške v preteklem stoletju od plebiscita do današnjih dni. Pa je življenje obema pisalo drugačno dramaturgijo. Le kratko po Kresnikovi smrti je utihnilo srce tudi drugemu velikemu Pliberčanu. Tako je nastala produkcija o Kresniku.
„Ni biografija, temveč igra v igri“
Predstava „Jemand.Nekdo“ ni življenjepis v klasičnem smislu, marveč igra v igri, ki prikazuje vaje za uprizoritev drame Peer Gynt. Življenska zgodba Peera Gynta pa je zelo podobna Kresnikovi. Tudi glavni protagonist predstave – režiser – ne nosi Kresnikovega imena. Podoben mu je v izrazu, v biografskih položajih in v drži do političnih vprašanj. Avtor predstave je Christoph Klimke, ki je s Kresnikom sodeloval 25 let in v tem času napisal besedilo in dramaturgijo za 44 Kresnikovih produkcij.
„Rdeča nit predstave je iskanje resnice“
Vsebinsko se predstava ubada z vprašanjem identitete in je poziv proti molčanju in zamolčanju. Johann Kresnik, ali Hans, kot so ga imenovali, se je rodil leta 1939 na Šmarjeti na Komlju pri Pliberku. Do Koroške je imel zelo dvodelen odnos. Na eni strani ljubezen do rodnega kraja, na drugi sovraštvo, tudi, ker je kot niti štirileten otrok bil priča, kako so partizani ustrelili njegovega očeta. Kasneje se je njegova mati poročila s šefom štajerske komunistične stranke KPÖ. Ta travmatična zgodovina Johanna Kresnika je bila temeljni motor življenjskega opusa. Kot komunist po srcu so ga zvabila predvsem politična vprašanja in njegova zahteva po bolj političnem gledališču. V predstavi „Jemand.Nekdo.“, je rdeča nit iskanje resnice, ugotavlja Klimke.
Glavno vlogo igra v tej predstavi Andreas Seifert, ki je na pliberškem odru blestel tudi v Kresnikovi predstavi „Ta roka bo kovala svet“ leta 2009. Tako kot pred enajstimi leti sodeluje tudi tokrat mnogo domačinov – glasbenikov, pevcev, ter profesionalnih in ljubiteljskih igralcev in igralk iz regije. V tako imenovanem „zboru gibanja“ je tudi Anna Rutar iz Mokrij pri Dobrli vasi.
Sceno za predstavo je oblikoval Gottfried Helnwein, ki je prav zaradi sodelovanja s Kresnikom spoznal Pliberk, navezal prijateljske vezi, ki se tudi s Kresnikovo smrtjo niso pretrgale.
Kresnikove koreografske uprizoritve so burile duhove, prav tako kakor njegova osebnost. Upor mu je bil pomemben. S predstavo „Auf uns kommt es an – ta roka bo kovala svet“ in simpozijem „Ballett kann kämpfen!/Balet se zna boriti!“ v okviru Evropske razstave leta 2009 je bil v mestu Pliberk položen temelj za trajnostni kulturni razvoj v sodobnem plesu. Nastal je plesno koreografski center in medtem tudi že tradicionalni pliberški gledališki dnevi so poletna stalnica, ki je bi brez Kresnika verjetno ne bilo, je prepričan poslovodja koreografskega centra Milan Piko.
S plesno-gledališko predstavo „Jemand.Nekdo“, ki se spoprijema z zgodovino Koroške in vprašanji, kdo je bil res fašist, kdo komunist, kdo partizan, kdo storilec, kdo žrtev, se v Kulturnem domu v Pliberku poklanjajo Johannu Kresniku in njegovim političnim sanjam, ki se imenujejo življenje, so v koreografskem centru napisali na gledališki list. Vključno s premiero, ki bo v petek na vrsti ob 20.30 uri v Kulturnem domu v Pliberku, bo do 25. julija na sporedu sedem predstav.