Vsi govorniki so poudarili pomen dogovora o dvojezičnosti
Politični predstavniki z zveznim predsednikom Alexandrom van der Bellnom na čelu, pa tudi tedanji protagonisti pogajanj za uveljavitev razsodbe ustavnega sodišča, so v govorih poudarili pomen dogovora in dvojezičnosti. Priklicali so v spomin, kako težavna je bila pot do kompromisa, ki je bil dosežen pred desetimi leti in kako je takratna odločitev vplivala na nadaljnji razvoj, vzdušje in sožitje v deželi.
Kot prva sta stopila na oder tedanji deželni glavar Gerhard Dörfler in nekdanji državni sekretar Josef Ostermayer (SPÖ), ki ga je z „misijo nemogoče“, kot je dejal, poveril tedanji zvezni kancler Werner Faymann (SPÖ). V času pogajanj, ki so se vlekla več kot dve leti, je bil Ostermayer na Koroškem 24-krat, vsakič po dva dni, v katerih je bil na poti „od občine do občine, od organizacije (koroških) Slovencev do organizacije (koroških) Slovencev“. Tudi Dörfler je med drugim govoril o zanimivih razpravah.
Zastopniki manjšine spregovorili o dosežkih in upih
Na slovesnosti so spregovorili tudi predsedniki vseh treh krovnih organizacij koroških Slovencev. Predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadovnik je izpostavil pomen jezika kot del identitete.
Za Zvezo slovenskih organizacij (ZSO) je bil pri pogajanji tedanji predsednik Marjan Sturm. Za njegovega naslednika Manuela Juga pa je izpogajani kompromis predvsem naročilo za mlajšo generacijo, je dejal.
Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inzko je pred desetimi leti le s težkim srcem dal soglasje kompromisu. Na koncu je dogovor podpisal tudi zato, ker je zaupal, da se s tem proces uresničevanja pravic iz sedmega člena ne bo končal.
Koroška se v zadnjih desetih letih razvila tako, da se sedaj zaveda svojega vloge „v srcu Evrope in stičišču številnih kultur“, je v svojem govoru poudaril deželni glavar Peter Kaiser. Ob tem je dodal, da je takratni deželni glavar Gerhard Dörfler izkoristil „časovno okno“ in našel zaveznika pri vseh drugih strankah.
Dobre odnose in prijateljstvo, tako v malem kot v velikem, je treba vseskozi utrjevati in krepiti ter razvijati naprej. Le tako bomo lahko skupaj zakorakali v prihodnost, v kateri bo v ospredju vse tisto kar povezuje, ne pa razdvaja, ki bo samoumevno omogočala dvojezičnost in še bolj podpirala kulturno pestrost, ki jo nam ponuja dežela Koroška, je med drugim ugotovil Kaiser.
Zvezni predsednik Alexander Van der Bellen tudi tokrat svoj govor začel v nemškem in slovenskem jeziku. Menil je, da „če ne sprejmeš dvojezičnosti, je to tako, kot bi zavrnil darilo“. Kompromis, ki je bil sklenjen pred desetimi leti, pa da je pomemben mejnik na poti do boljšega sobivanja in medsebojnega spoštovanja.