Kratko pred koncem 2. svetovne vojne je bila Peršmanova domačija prizorišče nacističnega poboja civilnih žrtev. Nacisti so pobili enajst članov družin Sadovnik in Kogoj. Na tem kraju stoji danes muzej, ki ozavešča o tem dogodku, a tudi o odporniškem gibanju proti nacizmu.
„Spominski kraj je kraj učenja“, je naslov enega poglavja v zloženki o Muzeju Peršman. In na nedeljskem spominskem srečanju, ki je zaradi ukrepov proti koronavirusu potekalo v manjšem obsegu, je prav ta misel bila v ospredju. Meseca aprila je Društvo/Verein Peršman na občnem zboru pomladilo odbor, v katerem so sedaj mladi pedagogi oziroma pedagoginje, kulturni delavci in znanstveniki oziroma znanstvenice. Andrej Mohar je oddal mesto predsednika.
Na nedeljski prireditvi so se mu zahvalili za delo in za to, da mu je uspelo pridobiti omenjene odbornike in odbornice. Na spominskem srečanju je Mohar spregovoril v funkciji soorganizatorja kot tajnik Zveze koroških partizanov (ZKP).
Mohar je med drugim še opozoril, da je treba „slej ko prej razširiti javno zavest tudi o tem, da je člen 7 Avstrijske državne pogodbe sad protinacističnega odpora“.
Navzočim, ki so se udeležili spominske prireditve ob upoštevanju protikoronskih pravil, sta se predstavila novi predsednik Društva/Verein Peršman Markus Gönitzer in nova podpredsednica Eva Hartmann. Gönitzer je doma v Wolfsbergu, izobrazil se je med drugim za učitelja zgodovine, zdaj je kulturni delavec v Gradcu. Pred prevzemom funkcije je že vodil po Peršmanovem muzeju. S posodobitvijo seminarskih prostorov bo v prihodnje prav pedagoška komponenta muzeja še bolj stopila v ospredje.
Nova podpredsednica, profesorica na Pedagoški visoki šoli v Celovcu Eva Hartmann, je poudarila, da je Peršmanova domačija „edinstven kraj, kjer na podlagi zgodovine dvojezične Koroške ter upora koroških Slovenk in Slovencev v času nacionalsocializma najdemo izreden potencial za zgodovinsko in politično učenje“.
Slavnostna govornica je bila predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) iz Trsta Ksenija Dobrila. Orisala je raznarodovalno politiko fašistov na Primorskem in poudarila pomen spominjanja.
Mir in svoboda sta „krhki stanji, ki terjata stalno, neprenehno opredelitev in dejavno prizadevanje. Zato ostanimo čuječni, pozorni, angažirani, opredeljeni na izhodišča solidarnosti, humanosti, svobode in resnice“, je pribila Ksenija Dobrila.
Spominska prireditev pri Peršmanu, ki se je začela s polaganjem vencev pri spomeniku, je izzvenela z blagoslovom starokatoliškega škofa Heinza Lederleitnerja. Prireditev je povezovala Mirijam Zwitter-Šlemic, ki je na koncu prebrala ganljivo pesem Andreja Kokota.
Slikovne utrinke s spominske prireditve boste videli v nedeljo v naši televizijski stalnici „Dober dan, Koroška – Dober dan, Štajerska“.