ZNANOST

Mladi v zamejstvu: družba, kultura, izzivi

Mladi se zavedajo svoje posebne vloge in odgovornosti, ki jo imajo kot pripadniki manjšine za ohranjanje slovenske skupnosti, potrjujejo raziskave o splošnem položaju, etnični identiteti, družbeni participaciji in jezikovnem profilu mladih v slovenskem zamejstvu.

Po spletu je potekala predstavitev monografije „Mladi v slovenskem zamejstvu: družbeni in kulturni konteksti ter sodobni izzivi“, ki je četrti zbornik v nizu.

„Mladi v slovenskem zamejstvu: družbeni in kulturni konteksti ter sodobni izzivi“ je naslov raziskovalnega projekta, ki ga je med letoma 2013 in 2016 izvedel Institut za narodnostna vprašanja (INV) v Ljubljani v sodelovanju s Slovenskim znanstvenim inštitutom (SZI) v Celovcu, Slovenskim narodopisnim inštitutom Urban Jarnik (SNI) v Celovcu ter Slovenskim raziskovalnim inštitutom (SLORI) v Trstu.

Z anketami in intervjuji med mladimi pripadniki zamejskih Slovencev v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in na Madžarskem so raziskovalci in raziskovalke dokumentirali splošni položaj, vključevanje mladih v življenje narodne skupnosti, identifikacijo ter jezik. Iz odgovorov so izluščili, kaj najbolj določa sedanji položaj mladih pripadnikov manjšine, in ocenili kakšna je perspektiva glede razvoja narodne skupnosti v prihodnje.

Doslej so v sklopu raziskovalnega projekta izšle tri publikacije, predstavitev četrtega zvezka, ki osvetljuje jezikovni profil mladih v slovenskem zamejstvu, je bila v sredo. Zaradi pandemije je dogodek, ki ga je organiziral INV, potekal po spletu.

Zajetno monografijo, ki obsega 370 strani, je predstavila urednica publikacije Sonja Novak Lukanović, prek Zoom-konference pa so o svojih razikovalnih težiščih poročali tudi soavtorji in soavtorice študije Vera Kržišnik-Bukić, Devan Jagodic, Katalin Munda Hirnök, Barbara Riman ter Martina Piko-Rustia.

Na Koroškem in na avstrijskem Štajerskem je pri anketi sodelovalo 60 mladih med 15. in 29. letom starosti. V raziskavo pa je bil poleg vodje SNI vključen tudi Milan Obid s Slovenskega znanstvenega instituta.

Martina Piko-Rustia
ORF

Med izsledki in spoznanji Martina Piko-Rustia izpostavlja, da se mladi zavedajo svoje posebne vloge in odgovornosti, ki jo imajo kot pripadniki manjšine, da ostaneta slovenski jezik in kultura živa. Opozarjajo pa tudi, da drugod najdejo privlačnejše pogoje kot na Koroškem, bodisi za izobrazbo in poklic, bodisi za socialno življenje.

Posnetek predstavitve znanstvene monografije „Jezikovni profil mladih v slovenskem zamejstvu“ bo na ogled na spletni strani Instituta za narodnostna vprašanja.