Kaj je pomenil nenapovedani napad nemške vojske na Kraljevino Jugoslavijo 6. aprila leta 1941 za koroške Slovence, je v našem sporedu v torek ponazoril zgodovinar Teodor Domej. O dogajanju na Primorskem in v Jugoslaviji pa o napadu leta 1941 govori virtualna razstava „Z ognjem in mečem. Italijanska zasedba Jugoslavije 1941–43“, nastala pod pokroviteljstvom poslanske zbornice in s podporo dežele Furlanije Julijske krajine. Pojekt je vodil Raoul Pupo, nekdanji profesor sodobne zgodovine in zgodovine Julijske krajine na tržaški univerzi. V nizu sodelujoči pri projektu sta Narodna in študijska knjižnica iz Trsta in Muzej novejše zgodovine Slovenije.
133 zgodovinarjev in strokovnjakov z univerz, inštitutov in raziskovalnih središč Italije, Slovenije in Hrvaške pa je podpisalo poziv institucijam Italijanske republike, naj uradno priznajo fašistične zločine, ki so jih na jugoslovanskem ozemlju zagrešile italijanske okupacijske sile.
Od predsednika italijanske republike in predstavnikov najpomembnejših institucij podpisniki apela, med njimi javne osebnosti slovenske in italijanske narodnosti ter posamezniki iz institucij v tujini ter predstavniki italijanskih združenj partizanov in nekdanjih deportirancev, zahtevajo, da se zavedo tega zamolčanega zgodovinskega dogajanja.
Izhajajoč iz dogodkov, razčlenjenih v apelu, kakor ob poznavanju v virtualni razstavi prikazanih dejstev, je zgodovinar Borut Klabjan v televizijskem dnevniku (TDD) Slovenskega programa deželnega sedeža RAI v Trstu sprva konstatiral, da Italija po 80 letih ni razvila zavesti o vlogi v 2. svetovni vojni.
Nazadnje se je s fašističnimi zločini, ki so jih na jugoslovanskem ozemlju zagrešile italijanske okupacijske sile, ukvarjala tudi slovensko-italijanska mešana kulturno-zgodovinska komisija.
Ko je bil Klabjan ob 79. obletnici ustrelitve žrtev drugega tržaškega procesa slavnostni govornik na openskem strelišču (15. december 2020), se je osredotočil na dogajanje v letu 1941 in podrobno predstavil fašistično ustrahovanje, ki so se mu nekateri podredili, drugi pa na to niso pristali.
Če je Klabjan ob spominjanju na žrtve analiziral tudi trenutno stanje spomina in nejasnosti državnih institucij glede odnosa to tega zgodovinskega obdobja, pa je v televizijskem dnevniku Slovenskega programa deželnega sedeža RAI v Trstu prepoznal problem sedanjega časa v nerazčiščenih vprašanjih časa in prostora.
Čisto v tem duhu so izzvenele tudi besede na openskem strelišču decembra lani, ko je Borut Klabjan dejal: „V času, ko nas zapuščajo še zadnje neposredne priče druge svetovne vojne, načrtno izogibanje širšim vprašanjem o razlogih za vojno in razlogih za upor ni dobro.“