Ko je Kmetijska zbornica Koroške pred letom dni vabila na ustaljeno predstavitev dosežkov v kmetijstvu in gozdarstvu s sorazmerno spodbudnimi rezultati, še nihče ni niti slutil, kako bo postal svet v enem letu drugačen, kako se bodo spremenile razmere – posledično pa dale svoj pečat tudi delu na kmetijah.
Potrošniki se začeli zavedati o pomenu hrane iz regije
S tega vidika in ob razmisleku za prihodnost pa Domej jemlje pod drobnogled letošnjo letino. Prihaja do zaključka, da je bil razvoj v povezavi z ukrepi zaradi covida-19 proizvajalcem kmetijskih pridelkov naklonjen. Potrošniki so se začeli bolj zavedati, kako pomembna za zagotovitev živil je hrana iz regije. Prav zaradi tega se v imenu SJK zavzema za to, bi bila uporaba živil iz kmetijske proizvodnje zakoličena na deželni in državni ravni.
Nekateri pridelki „nad povprečjem“
Ob razmisleku za prihodnost pa frakcijski vodja SJK v zboru svetnikov ob dejstvu, da sta predsednik zbornice Johann Mößler (Bauernbund) in vodja referata za rastlinsko proizvodnjo Erich Roscher v petek vabila na predstavitev letine 2020, jemlje pod drobnogled nekatere gospodarske panoge, značilne za kmetijstvo na južnem Koroškem. Leto, na katero se ozira Stefan Domej kot zbornični svetnik SJK, da je bilo zelo posebno.
Pomen delovnih mest na kmetijah
Zbornični svetnik Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov Stefan Domej je poudaril pomen delovnih mest na kmetijah. Nedavna raziskava o tem, kakšna je gospodarska moč kmetijstva in gozdarstva na Koroškem, kaže, da je z agrarnim sektorjem povezano vsako deseto delovno mesto. Prispevek bruto domačemu proizvodu znaša dobro milijardo evrovo. Redno je v tem sektorju zaposlenih 22.000 ljudi.
Podatki iz Zelenega poročila
Pred nekaj več kot enim mesecem je deželni agrarni referent Martin Gruber (ÖVP) predstavil „Zeleno poročilo“. Številke za leto 2019 izkazujejo za 8,7 % nižji prihodek. Najbolj se je zmanjšal v gozdarstvu. Zaradi vetrolomov in posledic je bil eno tretjino nižji. Kar zadeva rejce živali, so po podatkih Zelenega poročila imeli 14 % višje prihodke. Uporaba tal se je izboljšala celo za 35 %. Toliko več tehtajo izgube v gozdarstvu. Prihodek se je zmanjšal za 34 %.