Zvezni predsednik Alexander Van der Bellen se je koroškim Slovencem – tudi v slovenščini – opravičil za krivice in zamude pri uresničitvi njihovih zajamčenih pravic. Van der Bellen je v govoru navedel 8. člen avstrijskega ustavnega zakona, v katerem se Avstrija zavzema za jezikovno in kulturno raznolikost, ki prihaja do izraza v avtohtonih narodnih skupnostih, ter da je potrebno skrbeti, varovati in podpirati jezik, kulturo ter obstoj teh narodnih skupnosti, ter da Avstrija v preteklosti tega ni vedno spoštovala.
Slovenski predsednik Borut Pahor je v govoru dejal, da je Celovec z današnjo skupno slovesnostjo simbolna prestolnica združene Evrope. Kot je še dejal, skupna obeležitev še prav posebej utemeljujejo temeljne, skupne evropske vrednote – mir, sožitje, solidarnost, spoštovanje, povezovanje in sodelovanje.
Oba predsednika sta bila tako ob pozdravu na začetku slovesnosti kot tudi po koncu govora deležna velikega aplavza.
V imenu koroških Slovencev je spregovoril predsednik ene od krovnih organizacij, Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Manuel Jug, ki je za svoj govor prav tako dobil dolg aplavz. V dvojezičnem govoru je poudaril, da je izziv, ki čaka avstrijsko Koroško ohranitev slovenskega jezika in kulture. Ob tem je dejal, da vsa vprašanja glede pravic manjšin še niso urejena in rešena, jih je pa potrebno „vključno z določili 7. člena Avstrijske državne pogodbe usklajevati“ v sosvetu pri uradu zveznega kanclerja ter v Forumu za dialog in v konsenzu doseči potrebne rešitve.
„Danes je čas, v katerem živimo, popolnoma drugačen, živimo namreč v miru in v skupni Evropski uniji,“ je v slovenščini še dejal Jug. V delu govora v nemščini je pozval tudi k spravi, empatiji in naklonjenosti drug do drugega, v sobivanju Korošic in Koroščev ter oblikovanju pogumne in optimistične prihodnosti.
Koroški Slovenci so po njegovih besedah s svojo zgodovino bili in so trden del koroške identitete. Pozval je tudi, da je potrebno v duhu sožitja in sprave še naprej graditi mostove in si stalno prizadevati za skupno Koroško.
Avstrijska ministrica za ženske in integracijo, ki je pristojna tudi za narodne skupnosti, Susanne Raab (ÖVP) je v svojem govoru priznala, da je bilo sodelovanje s koroškimi Slovenci v preteklih sto letih obremenjeno, hkrati pa je poudarila, da danes dobro deluje in je zaznamovano z obojestransko željo po razumevanju.
Vsaka od šestih avtohtonih manjšin v Avstriji je po njenih besedah del „avstrijske identitete, naše zgodovine in naše samopodobe“, trajna ohranitev njihovega obstoja danes in v prihodnosti pa da je zgodovinska odgovornost. Izrazila je tudi željo, da skupne poti za spravo ne bi nikoli več zapustili.
Podkancler in minister za umetnost, kulturo, javno upravo in šport Werner Kogler (zeleni) je prav tako omenil 8. člen avstrijskega ustavnega zakona in poudaril, da se vlada k celoti priznava k njemu. V govoru je tudi izrazil upanje, da bo v prihodnosti 10. oktober lahko tudi praznik za koroške Slovence. Dvojezično sobivanje pa je po njegovih besedah prednost in vzor za Evropo.
Koroški deželni glavar Peter Kaiser (SPÖ) se je v dolgem govoru zahvalil obema predsednikoma držav, da sta navzoča na slovesnosti, kar so izrekli tudi nekateri drugi govorci. Poudaril je izboljšanje ozračja na Koroškem in tudi v slovenščini pozval, da je potrebno v ospredje postavljati „zbliževaje in zaupanje“ ter upreti pogled v skupno prihodnost v združeni Evropi.
V zvezi s plebiscitom pred sto leti je še dejal, da je dogajanja okrog plebiscita zahtevalo žrtve na obeh straneh. Tudi Kaiser je omenil, da ne bi bilo na plebiscitu večine za Avstrijo, če ne bi zanjo glasovali tudi koroški Slovenci, kar da je bilo v preteklosti na slovesnostih ob plebiscitu zamolčano.
Slovenskega predsednika Boruta Pahorja je na uradnem obisku na Koroškem spremljala ministrica RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch, ki je skupaj z zvezno ministrico Raab obiskala Šentjakob v Rožu. V tej občini so nedavno sprejeli odločitev, da bodo v vseh vaseh občine postavili dvojezične smerokaze in krajevne napise.