Nadomestila za delavce na čakanju in plačilo prispevkov
Podjetjem, ki bodo zaradi zmanjšanja obsega dela kot posledice epidemije poslala zaposlene na čakanje, bo država priskočila na pomoč s tem, ko bo namesto delodajalcev poravnala nadomestila plač za te delavce ter tudi socialne prispevke.
Pogoj pri tem je, da bodo njihovi prihodki v prvem letošnjem polletju za 20 odstotkov manjši kot v enakem obdobju lani, hkrati pa v letošnjem drugem polletju ne bodo za 50 odstotkov presegli prihodkov iz enakega obdobja lani. Do financiranja plač delavcev na čakanju prav tako ne bodo upravičeni finančne družbe in zavarovalnice ter proračunski uporabniki.
Država bo v aprilu in maju poravnala tudi prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene v zasebnem sektorju, ki v času epidemije delajo. Tudi tu so izjema banke in zavarovalnice.
Nadomestila za vse bolniške odsotnosti v času epidemije od prvega dne dalje bo namesto delodajalcev prevzela zdravstvena zavarovalnica.
Krizni dodatek za izpostavljene
Zakon predvideva izplačilo kriznega dodatka za nadpovprečno izpostavljene v boju z epidemijo. Ta se bo v javnem sektorju gibal med 10 in 100 odstotki urne postavke osnovne plače zaposlenega, v zasebnem sektorju pa je predlagan v enotni višini 200 evrov. „Mislim, da bo večina delodajalcev, ki je konkurenčna in ima razvito poslovno kulturo, delavcem dala teh 200 evrov več,“ je o tej določbi danes dejal finančni minister Andrej Šircelj.